Page 58 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 58
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
vljalne pogoje, tj. moramo se prepričati, ali sta subjekt izjave in subjekt
izjavljanja identična tudi modalno in ne le referencialno.
Dialogizirani primeri, v katerih nastopajo performativi, pa ponuja-
jo še dodatno možnost interpretacije: interpretacijo, po kateri so perfor-
mativi le zgostitev, strdek dia- oziroma poliloga, interpretacijo, po kate-
ri moramo v performativu slišati oziroma razbrati ne le enega govorca,
temveč več izjavljalcev, interpretacijo, ki ji Ducrot pravi »polifonična«.
V nameri, da bi spodnesel enostnost oziroma unisonost govorečega
subjekta, Ducrot loči med govorcem in enim ali več izjavljalci,48 pri če-
mer je govorec tisti, ki je sicer odgovoren za izrečeno, a le v tem smislu,
da je on tisti, ki je izrečeno res izrekel, ni pa odgovoren za stališča, pred-
stavljena v izrečenem. Ta stališča govorec pripiše enemu ali več izjavljal-
cem, ki so tako povsem diskurzivne entitete in ki jih Ducrot potrebuje
prav zato, da bi pokazal, da je izrečeno pravzaprav proizvod spopada raz-
ličnih mnenj in da je govorec le njihov »materialni nosilec«.
S takim mehanizmom lahko Ducrot polifonično interpretira ne le
večje segmente diskurza – kakor na primer Mihail Bahtin, čigar teorija
polifonije je izhodišče Ducrotove teorije polifonije –, temveč tudi stav-
ke in celo posamezne besede. Oglejmo si delovanje tega mehanizma na
konkretnem primeru.
V čem je razlika med tema argumentativnima navezavama:
a) Pojdimo v bistro! /sklep/ Nam bo toplo! /argument/
b) Pojdimo v bistro! /sklep/ Nam bo vsaj toplo! /argument/
V grobem v tem, da nam argument v a) ne pove nič o svoji argumen-
tativni moči, argument v b) pa se z operatorjem – bolje, z argumentativ-
no spremenljivko – vsaj o tej moči izreče kot o sicer šibki, a vseeno vre-
dni upoštevanja.
Ducrot49 operator vsaj analizira s pomočjo govorca in petih (!) izja-
vljalcev:
I1 predstavi dejstvo D – v našem primeru lastnost L (toploto) objek-
ta O (bistro): »v bistroju je toplo« – in ga poda kot prednost objekta O.
48 Poleg govorca in izjavljalca Ducrot v svoji teoriji argumentacije v jeziku loči še med govorečim su-
bjektom kot empiričnim bitjem in govorcem kot svetnim bitjem, vendar nas ta razlikovanja v tem
okviru ne bodo zanimala. Prav tako se ne bomo podrobneje spuščali v strukturiranost Ducrot–An-
scombrove teorije »argumentacije v jeziku«; orisali je bomo le toliko, kolikor je to potrebno za naš
informativni prikaz. Zainteresirani bralec in bralka bosta omenjene podrobnosti našla v spisu O.
Ducrota Očrt polifonične teorije izjavljanja, v: isti, Izrekanje in izrečeno, slov. prev. J. Šumič Riha, Lju-
bljana 1988, 170–246, pa tudi v prvem poglavju knjige: O. Ducrot idr., Les mots du discours, Pariz 1980,
in v zadnjem poglavju knjige: J.-C. Anscombre, O. Ducrot, L’argumentation dans la langue, Bruselj
1983.
49 Opiramo se na članek: A. Cadiot, O. Ducrot, T.-B. Nguyen, A. Vicher, Sous un mot, une controver-
se : les emplois pragmatiques de « toujours », Modèles linguistiques 7 (1985), št. 2.
vljalne pogoje, tj. moramo se prepričati, ali sta subjekt izjave in subjekt
izjavljanja identična tudi modalno in ne le referencialno.
Dialogizirani primeri, v katerih nastopajo performativi, pa ponuja-
jo še dodatno možnost interpretacije: interpretacijo, po kateri so perfor-
mativi le zgostitev, strdek dia- oziroma poliloga, interpretacijo, po kate-
ri moramo v performativu slišati oziroma razbrati ne le enega govorca,
temveč več izjavljalcev, interpretacijo, ki ji Ducrot pravi »polifonična«.
V nameri, da bi spodnesel enostnost oziroma unisonost govorečega
subjekta, Ducrot loči med govorcem in enim ali več izjavljalci,48 pri če-
mer je govorec tisti, ki je sicer odgovoren za izrečeno, a le v tem smislu,
da je on tisti, ki je izrečeno res izrekel, ni pa odgovoren za stališča, pred-
stavljena v izrečenem. Ta stališča govorec pripiše enemu ali več izjavljal-
cem, ki so tako povsem diskurzivne entitete in ki jih Ducrot potrebuje
prav zato, da bi pokazal, da je izrečeno pravzaprav proizvod spopada raz-
ličnih mnenj in da je govorec le njihov »materialni nosilec«.
S takim mehanizmom lahko Ducrot polifonično interpretira ne le
večje segmente diskurza – kakor na primer Mihail Bahtin, čigar teorija
polifonije je izhodišče Ducrotove teorije polifonije –, temveč tudi stav-
ke in celo posamezne besede. Oglejmo si delovanje tega mehanizma na
konkretnem primeru.
V čem je razlika med tema argumentativnima navezavama:
a) Pojdimo v bistro! /sklep/ Nam bo toplo! /argument/
b) Pojdimo v bistro! /sklep/ Nam bo vsaj toplo! /argument/
V grobem v tem, da nam argument v a) ne pove nič o svoji argumen-
tativni moči, argument v b) pa se z operatorjem – bolje, z argumentativ-
no spremenljivko – vsaj o tej moči izreče kot o sicer šibki, a vseeno vre-
dni upoštevanja.
Ducrot49 operator vsaj analizira s pomočjo govorca in petih (!) izja-
vljalcev:
I1 predstavi dejstvo D – v našem primeru lastnost L (toploto) objek-
ta O (bistro): »v bistroju je toplo« – in ga poda kot prednost objekta O.
48 Poleg govorca in izjavljalca Ducrot v svoji teoriji argumentacije v jeziku loči še med govorečim su-
bjektom kot empiričnim bitjem in govorcem kot svetnim bitjem, vendar nas ta razlikovanja v tem
okviru ne bodo zanimala. Prav tako se ne bomo podrobneje spuščali v strukturiranost Ducrot–An-
scombrove teorije »argumentacije v jeziku«; orisali je bomo le toliko, kolikor je to potrebno za naš
informativni prikaz. Zainteresirani bralec in bralka bosta omenjene podrobnosti našla v spisu O.
Ducrota Očrt polifonične teorije izjavljanja, v: isti, Izrekanje in izrečeno, slov. prev. J. Šumič Riha, Lju-
bljana 1988, 170–246, pa tudi v prvem poglavju knjige: O. Ducrot idr., Les mots du discours, Pariz 1980,
in v zadnjem poglavju knjige: J.-C. Anscombre, O. Ducrot, L’argumentation dans la langue, Bruselj
1983.
49 Opiramo se na članek: A. Cadiot, O. Ducrot, T.-B. Nguyen, A. Vicher, Sous un mot, une controver-
se : les emplois pragmatiques de « toujours », Modèles linguistiques 7 (1985), št. 2.
