Page 323 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 323
stemologija
kulturne zgodovine
Maja Breznik
Ko Althusser skrči »superstrukturo« na sfero ideologije, ji prizna
le funkcijo reprodukcije produkcijskih odnosov. S to tezo, v re-
snici seveda starejšo kakor Althusser, postane kultura sinonim za kul-
turno hegemonijo ali kulturo vladajočega razreda. Prav nič nas ne mika,
da bi vnovič potrjevali in obsojali vpetost kulturnih in umetnostnih
praks v odnose gospostva. Ali da bi obnavljali procese »ustvarjanja sa-
mopodobe«, »self-fashioning«, na način novega historizma v izpelja-
vi Stephena Greenblatta ali na način francoskega zgodovinopisja Mone
Ozouf ob primeru revolucionarnih praznikov. Omenjenim spisom lah-
ko predvsem očitamo, da so imeli rezultate, preden so začeli raziskova-
ti; da z raznimi pretvezami pravzaprav potrjujejo vnaprejšnjo tezo: da je
kultura vladajočega razreda vladajoča kultura. Ta teza zagotovo ni nere-
snična, je pa vsekakor veliko pregroba.
V zadnjih desetletjih se s temi in podobnimi vprašanji intenziv-
no ukvarjajo raziskovalci kulturne zgodovine, ki se morajo braniti pred
omalovažujočimi očitki kolegov iz ekonomske in družbene zgodovine,
češ da naj bi se v primerjavi z njimi samimi ukvarjali s »tretjim nad-
stropjem družbe«,1 s kremno tortico po hranljivem obedu: njihovo delo,
menijo nasprotniki, naj bi sicer nekaj prispevalo h »globalni zgodovi-
ni«, a njegova funkcija naj bi bila predvsem dekorativna. Ali pa kultur-
1 P. Chaunu, Un nouveau champ pour l’histoire sérielle : le quantitatif au troisième niveau, objavlje-
no v: Mélanges en l’ honneur de Fernand Braudel 2 : Méthodologie de l’ histoire et des sciences humaines, Tou-
louse 1973. Chaunujev spis je legendarni bibliografski prispevek h kulturni zgodovini, ki ga citirajo
in kritizirajo na raznih mestih. Omenimo pogovor med Pierrom Bourdieujem, Rogerjem Chartier-
jem in Robertom Darntonom: Dialogue à propos de l’histoire culturelle, Actes de la recherche en scien-
ces sociales 59 (1985), in C. Ginzburg, Microhistory, Critical Inquiry 20 (1993), št. 1, 17–18.
kulturne zgodovine
Maja Breznik
Ko Althusser skrči »superstrukturo« na sfero ideologije, ji prizna
le funkcijo reprodukcije produkcijskih odnosov. S to tezo, v re-
snici seveda starejšo kakor Althusser, postane kultura sinonim za kul-
turno hegemonijo ali kulturo vladajočega razreda. Prav nič nas ne mika,
da bi vnovič potrjevali in obsojali vpetost kulturnih in umetnostnih
praks v odnose gospostva. Ali da bi obnavljali procese »ustvarjanja sa-
mopodobe«, »self-fashioning«, na način novega historizma v izpelja-
vi Stephena Greenblatta ali na način francoskega zgodovinopisja Mone
Ozouf ob primeru revolucionarnih praznikov. Omenjenim spisom lah-
ko predvsem očitamo, da so imeli rezultate, preden so začeli raziskova-
ti; da z raznimi pretvezami pravzaprav potrjujejo vnaprejšnjo tezo: da je
kultura vladajočega razreda vladajoča kultura. Ta teza zagotovo ni nere-
snična, je pa vsekakor veliko pregroba.
V zadnjih desetletjih se s temi in podobnimi vprašanji intenziv-
no ukvarjajo raziskovalci kulturne zgodovine, ki se morajo braniti pred
omalovažujočimi očitki kolegov iz ekonomske in družbene zgodovine,
češ da naj bi se v primerjavi z njimi samimi ukvarjali s »tretjim nad-
stropjem družbe«,1 s kremno tortico po hranljivem obedu: njihovo delo,
menijo nasprotniki, naj bi sicer nekaj prispevalo h »globalni zgodovi-
ni«, a njegova funkcija naj bi bila predvsem dekorativna. Ali pa kultur-
1 P. Chaunu, Un nouveau champ pour l’histoire sérielle : le quantitatif au troisième niveau, objavlje-
no v: Mélanges en l’ honneur de Fernand Braudel 2 : Méthodologie de l’ histoire et des sciences humaines, Tou-
louse 1973. Chaunujev spis je legendarni bibliografski prispevek h kulturni zgodovini, ki ga citirajo
in kritizirajo na raznih mestih. Omenimo pogovor med Pierrom Bourdieujem, Rogerjem Chartier-
jem in Robertom Darntonom: Dialogue à propos de l’histoire culturelle, Actes de la recherche en scien-
ces sociales 59 (1985), in C. Ginzburg, Microhistory, Critical Inquiry 20 (1993), št. 1, 17–18.
