Page 319 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 319
mesto ideologije na karti družbe
zgubil življenje samo zato, ker so se kot skupnost zamerili gozdu. Zaradi
strahu, da bi gozd utegnil še naprej delovati tako pogubno, lovijo moški
v času pogrebnih slovesnosti intenzivneje, zato imajo več hrane za večer-
ne obrede, slovesnejši in razkošnejši obredi pa zbujajo predstave, da je nji-
hov dnevni ulov večji, ker se jim je uspelo prikupiti gozdu. Ta circulus vi-
tiosus z izhodiščnim strahom, ki požene večjo prizadevnost pri dnevnem
delu, več hrane pa prinese »spravo« s sovražnimi silami, nima nobene-
ga opravka s produkcijskim načinom ali sorodstvenimi strukturami, pa
mu kljub temu uspe v precejšnji meri povezati skupino. Še več: zdi se, da
je funkcija tega obreda samo v tem, da zagotavlja kohezivnost skupine.
Naslednji primer, obred kraljeve kopeli, fandroana, pri kraljestvih
Merina in Betsileo na Madagaskarju iz študije Mauricea Blocha Ritu-
al, History and Power, je še poučnejši. Intuitivno, na prvi pogled lahko
rečemo, da obred rabi za vzpostavljanje avtoritete oblasti in vladajočega
razreda, a s tem še ne pojasnimo učinkov in pogojev možnosti te ritual-
ne prakse. Da pa bi lahko razumeli obred, moramo najprej spoznati nje-
gove elemente.
1. V kraljevstvu Merina in Betsileo so kmečka dela opravljali bodisi
sužnji na kraljevih namakalnih poljih bodisi svobodni podložniki v do-
linah. Drugi način je obstajal že pred nastankom kraljestva in se ni bi-
stveno spremenil: polja v dolinah so obdelovali člani tistega deme, ki je
bil zaradi geografskih pogojev odmaknjen od drugih deme, tako da so
morali člani skupnosti ohranjati notranjo enotnost in solidarnost. Šte-
vilna dela, na primer postavljanje teras ali vzdrževanje namakalnih na-
prav, so namreč mogli opraviti zgolj skupaj. Zato so bili člani tega deme
solastniki zemlje, priporočeno in zaželeno pa je bilo tudi endogamno
sklepanje poročnih zvez v okviru deme, zato da bi preprečili nevarnost
delitve zemlje. Deme zato velja za eno samo potomstveno skupino.
2. Drugo oporišče rituala sodi v skupino predstav, ki uravnavajo od-
nos do mrtvih. Ker so vsi pripadniki in pripadnice deme tako rekoč so-
rodniki, imajo skupne tudi prednike, in morda je v tem razlaga dejstva,
da so bili njihovi pogrebni rituali tako zapleteni. Smrt so imeli na splo-
šno za onesnaženje in žalost: truplo so hranili v hiši, kjer so ga ženske ob-
jokovale, potem pa so ga začasno pokopali, da se je posušilo. Preden pa
so ga zares položili v družinsko grobnico, so ga še enkrat prinesli v hišo,
vendar je tokrat prišel na vrsto vesel del pogreba, saj je bilo truplo »suho
in čisto« in je že zapustilo onesnaženi zemeljski svet, se pravi, »vlažno
in nečisto«, in se tako pridružilo večnemu in nespremenljivemu bivanju
prednikov. »Potovanje k spiritualnemu, večnemu življenju je potemta-
zgubil življenje samo zato, ker so se kot skupnost zamerili gozdu. Zaradi
strahu, da bi gozd utegnil še naprej delovati tako pogubno, lovijo moški
v času pogrebnih slovesnosti intenzivneje, zato imajo več hrane za večer-
ne obrede, slovesnejši in razkošnejši obredi pa zbujajo predstave, da je nji-
hov dnevni ulov večji, ker se jim je uspelo prikupiti gozdu. Ta circulus vi-
tiosus z izhodiščnim strahom, ki požene večjo prizadevnost pri dnevnem
delu, več hrane pa prinese »spravo« s sovražnimi silami, nima nobene-
ga opravka s produkcijskim načinom ali sorodstvenimi strukturami, pa
mu kljub temu uspe v precejšnji meri povezati skupino. Še več: zdi se, da
je funkcija tega obreda samo v tem, da zagotavlja kohezivnost skupine.
Naslednji primer, obred kraljeve kopeli, fandroana, pri kraljestvih
Merina in Betsileo na Madagaskarju iz študije Mauricea Blocha Ritu-
al, History and Power, je še poučnejši. Intuitivno, na prvi pogled lahko
rečemo, da obred rabi za vzpostavljanje avtoritete oblasti in vladajočega
razreda, a s tem še ne pojasnimo učinkov in pogojev možnosti te ritual-
ne prakse. Da pa bi lahko razumeli obred, moramo najprej spoznati nje-
gove elemente.
1. V kraljevstvu Merina in Betsileo so kmečka dela opravljali bodisi
sužnji na kraljevih namakalnih poljih bodisi svobodni podložniki v do-
linah. Drugi način je obstajal že pred nastankom kraljestva in se ni bi-
stveno spremenil: polja v dolinah so obdelovali člani tistega deme, ki je
bil zaradi geografskih pogojev odmaknjen od drugih deme, tako da so
morali člani skupnosti ohranjati notranjo enotnost in solidarnost. Šte-
vilna dela, na primer postavljanje teras ali vzdrževanje namakalnih na-
prav, so namreč mogli opraviti zgolj skupaj. Zato so bili člani tega deme
solastniki zemlje, priporočeno in zaželeno pa je bilo tudi endogamno
sklepanje poročnih zvez v okviru deme, zato da bi preprečili nevarnost
delitve zemlje. Deme zato velja za eno samo potomstveno skupino.
2. Drugo oporišče rituala sodi v skupino predstav, ki uravnavajo od-
nos do mrtvih. Ker so vsi pripadniki in pripadnice deme tako rekoč so-
rodniki, imajo skupne tudi prednike, in morda je v tem razlaga dejstva,
da so bili njihovi pogrebni rituali tako zapleteni. Smrt so imeli na splo-
šno za onesnaženje in žalost: truplo so hranili v hiši, kjer so ga ženske ob-
jokovale, potem pa so ga začasno pokopali, da se je posušilo. Preden pa
so ga zares položili v družinsko grobnico, so ga še enkrat prinesli v hišo,
vendar je tokrat prišel na vrsto vesel del pogreba, saj je bilo truplo »suho
in čisto« in je že zapustilo onesnaženi zemeljski svet, se pravi, »vlažno
in nečisto«, in se tako pridružilo večnemu in nespremenljivemu bivanju
prednikov. »Potovanje k spiritualnemu, večnemu življenju je potemta-
