Page 318 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 318
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
cirkulaciji in šele na koncu individualni konsumpciji ali skupnemu po-
uživanju produktov ob religioznih ali političnih obredih. Pojem »pro-
dukt v naturalni obliki« je potemtakem le teoretska hipoteza za anali-
zo blag kot »oblik vrednosti«, saj ne obstaja oblika družbenosti, ki ne
bi imela opraviti z blagi kot družbeno priznanimi oblikami vrednosti.
V smeri, v kateri potujejo blaga, se sklepajo družbena razmerja in nji-
hove naravnanosti, z geografsko cirkulacijo blag pa se širijo medsebojna
zavezništva. To pa neizbežno pomeni, da so oblike družbenosti nastale
na mah kakor jezik, ki po Lévi-Straussu nima začetka in svojega počela,
temveč je takrat, ko je nastal, že bil tu.
Če pa je tako, so vprašanja o izvoru družbe nepotrebna, prav tako
vprašanje o prepovedi incesta. Ne da bi poskušali zmanjšati pomen teo-
rij o prepovedi incesta kot izviru nastanka človeških družb, lahko zdaj
rečemo, da sfera produkcije samodejno potisne ljudi v organiziranje sku-
pnosti. To lahko vidimo pri avstralskih plemenih z revnih puščavskih
območij, kjer so plemena izpostavljena pogostim sušam in odvisna od
tega, ali so jih oddaljena plemena voljna spustiti na svoja ozemlja in jim
pomagati preživeti. Zato imajo omenjena plemena stroga ženitvena pra-
vila, ki pripadnikom in pripadnicam prepovedujejo sklepanje zakonskih
zvez s pripadniki in pripadnicami sosednjih plemen, medtem ko jim za-
povedujejo zakonske zveze z oddaljenimi plemeni in si tako zagotovijo
zavezništvo z njimi v kriznih obdobjih.
Zakaj pa se vendarle zdi, se sprašuje Maurice Godelier, da imajo so-
rodstveni odnosi v teh družbah naddoločujočo vlogo in da držijo v sebi
vse druge družbene odnose? Godelier na to vprašanje odgovarja, da so-
rodstveni odnosi, denimo, dobijo to vlogo samo, če znotraj sebe integri-
rajo več funkcij hkrati, in z dodatnim pogojem, da so sposobni artiku-
lirati tudi proizvodne odnose.15 Sorodstvene strukture imajo potemta-
kem prevladujočo vlogo zato, ker so sposobne organizirati sfero produk-
cije; lahko pa velja tudi narobe: da so sorodstvene strukture artikulacija
produkcije in kroženja blag.
Toda Godelierjev model »institucije, ki opravlja več družbenih
funkcij« postane okoren pri analizi kompleksnejših družb. Pigmejci
Mbuti imajo, na primer, obred molimo ob smrti odraslega človeka, ki
lahko traja tudi ves mesec. Gozd za Mbutijce je ne samo prostor, kjer ži-
vijo, ampak tudi sila, ki jim daje hrano in jih varuje, če pa se mu zameri-
jo, povzroča nesreče in smrti. Pogrebni obred je torej ne le žalovanje, pač
pa tudi poskus, da bi pridobili nazaj naklonjenost gozda, kajti nekdo je
15 M. Godelier, Horizon, trajets marxistes en anthropologie, n. d., 69–70.
cirkulaciji in šele na koncu individualni konsumpciji ali skupnemu po-
uživanju produktov ob religioznih ali političnih obredih. Pojem »pro-
dukt v naturalni obliki« je potemtakem le teoretska hipoteza za anali-
zo blag kot »oblik vrednosti«, saj ne obstaja oblika družbenosti, ki ne
bi imela opraviti z blagi kot družbeno priznanimi oblikami vrednosti.
V smeri, v kateri potujejo blaga, se sklepajo družbena razmerja in nji-
hove naravnanosti, z geografsko cirkulacijo blag pa se širijo medsebojna
zavezništva. To pa neizbežno pomeni, da so oblike družbenosti nastale
na mah kakor jezik, ki po Lévi-Straussu nima začetka in svojega počela,
temveč je takrat, ko je nastal, že bil tu.
Če pa je tako, so vprašanja o izvoru družbe nepotrebna, prav tako
vprašanje o prepovedi incesta. Ne da bi poskušali zmanjšati pomen teo-
rij o prepovedi incesta kot izviru nastanka človeških družb, lahko zdaj
rečemo, da sfera produkcije samodejno potisne ljudi v organiziranje sku-
pnosti. To lahko vidimo pri avstralskih plemenih z revnih puščavskih
območij, kjer so plemena izpostavljena pogostim sušam in odvisna od
tega, ali so jih oddaljena plemena voljna spustiti na svoja ozemlja in jim
pomagati preživeti. Zato imajo omenjena plemena stroga ženitvena pra-
vila, ki pripadnikom in pripadnicam prepovedujejo sklepanje zakonskih
zvez s pripadniki in pripadnicami sosednjih plemen, medtem ko jim za-
povedujejo zakonske zveze z oddaljenimi plemeni in si tako zagotovijo
zavezništvo z njimi v kriznih obdobjih.
Zakaj pa se vendarle zdi, se sprašuje Maurice Godelier, da imajo so-
rodstveni odnosi v teh družbah naddoločujočo vlogo in da držijo v sebi
vse druge družbene odnose? Godelier na to vprašanje odgovarja, da so-
rodstveni odnosi, denimo, dobijo to vlogo samo, če znotraj sebe integri-
rajo več funkcij hkrati, in z dodatnim pogojem, da so sposobni artiku-
lirati tudi proizvodne odnose.15 Sorodstvene strukture imajo potemta-
kem prevladujočo vlogo zato, ker so sposobne organizirati sfero produk-
cije; lahko pa velja tudi narobe: da so sorodstvene strukture artikulacija
produkcije in kroženja blag.
Toda Godelierjev model »institucije, ki opravlja več družbenih
funkcij« postane okoren pri analizi kompleksnejših družb. Pigmejci
Mbuti imajo, na primer, obred molimo ob smrti odraslega človeka, ki
lahko traja tudi ves mesec. Gozd za Mbutijce je ne samo prostor, kjer ži-
vijo, ampak tudi sila, ki jim daje hrano in jih varuje, če pa se mu zameri-
jo, povzroča nesreče in smrti. Pogrebni obred je torej ne le žalovanje, pač
pa tudi poskus, da bi pridobili nazaj naklonjenost gozda, kajti nekdo je
15 M. Godelier, Horizon, trajets marxistes en anthropologie, n. d., 69–70.
