Page 313 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 313
to ideologije
na karti družbe
Maja Breznik
Raziskovalci pogosto še vedno povezujejo ideologijo z mehaniz-
mom camera obscura, ki naj bi obrnil predmete na »mrežnici«
podobno, kakor naj bi ideologija obrnila prikazovanje ljudi in njihovih
razmerij; ali pa jo samodejno povezujejo s Platonovo prispodobo votline
iz Države, kjer so ljudje z verigami priklenjeni na svoje eksistenčne po-
goje, pred seboj pa gledajo gledališče senc, zgolj iluzorično predstavo re-
snice, medtem ko prava svetloba resnice sije na njihove hrbte skoz odma-
knjeno odprtino votline.
Čeprav take razlage ideologije pripisujejo prav Marxu, jih je ta zavr-
nil že v predgovoru k Nemški ideologiji. Da z mehanizmom camera ob-
scura ne smemo misliti človekove zavesti kot sprevrnjene in iluzorične,
se lahko prepričamo s tem, pravi Marx, da se ljudje ne utapljajo v vodi
le zato, »ker so obsedeni od misli teže«. Ta eksperimentalni izsledek je
Marx namenil ravno tistim, ki vsemu navkljub mislijo, da »/č/e bi si /…/
predstavo /teže/ izbili iz glave, recimo tako, da bi jo razglasili za prazno-
versko, za religiozno predstavo, pa bi bili vzvišeni nad vsemi nevarnost-
mi vodé«.1
Kje potemtakem iskati produkcijo idej?
Produkcija idej, predstav, zavesti je najprej neposredno vpletena v material-
no dejavnost in materialno občevanje ljudi, jezik dejanskega življenja. Pred-
stavljanje, mišljenje, duhovno občevanje ljudi se tu še kažeta kot direkten iz-
liv njihovega materialnega obnašanja. /…/ Ljudje so producenti svojih pred-
stav, idej ipd., ampak dejanski, delujoči ljudje, kot jih pogojuje določen razvoj
1 K. Marx, F. Engels, Nemška ideologija, slov. prev. M. Dekleva-Modic idr., v: ista, Izbrana dela II, Lju-
bljana 1971, 11–12.
na karti družbe
Maja Breznik
Raziskovalci pogosto še vedno povezujejo ideologijo z mehaniz-
mom camera obscura, ki naj bi obrnil predmete na »mrežnici«
podobno, kakor naj bi ideologija obrnila prikazovanje ljudi in njihovih
razmerij; ali pa jo samodejno povezujejo s Platonovo prispodobo votline
iz Države, kjer so ljudje z verigami priklenjeni na svoje eksistenčne po-
goje, pred seboj pa gledajo gledališče senc, zgolj iluzorično predstavo re-
snice, medtem ko prava svetloba resnice sije na njihove hrbte skoz odma-
knjeno odprtino votline.
Čeprav take razlage ideologije pripisujejo prav Marxu, jih je ta zavr-
nil že v predgovoru k Nemški ideologiji. Da z mehanizmom camera ob-
scura ne smemo misliti človekove zavesti kot sprevrnjene in iluzorične,
se lahko prepričamo s tem, pravi Marx, da se ljudje ne utapljajo v vodi
le zato, »ker so obsedeni od misli teže«. Ta eksperimentalni izsledek je
Marx namenil ravno tistim, ki vsemu navkljub mislijo, da »/č/e bi si /…/
predstavo /teže/ izbili iz glave, recimo tako, da bi jo razglasili za prazno-
versko, za religiozno predstavo, pa bi bili vzvišeni nad vsemi nevarnost-
mi vodé«.1
Kje potemtakem iskati produkcijo idej?
Produkcija idej, predstav, zavesti je najprej neposredno vpletena v material-
no dejavnost in materialno občevanje ljudi, jezik dejanskega življenja. Pred-
stavljanje, mišljenje, duhovno občevanje ljudi se tu še kažeta kot direkten iz-
liv njihovega materialnega obnašanja. /…/ Ljudje so producenti svojih pred-
stav, idej ipd., ampak dejanski, delujoči ljudje, kot jih pogojuje določen razvoj
1 K. Marx, F. Engels, Nemška ideologija, slov. prev. M. Dekleva-Modic idr., v: ista, Izbrana dela II, Lju-
bljana 1971, 11–12.