Page 311 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 311
izhodiščna aporija teorije ideologije
izmišljanju naravnih »izvirov« ima v žargonu svoje ime: robinzonada.9
Pri njej je Althusser obtičal, tu bomo nadaljevali.
9 Kot vsak žargonski izraz tudi ta v sebi zgošča neko celo zgodovino miselnih naporov, razprav, polemik,
upov in obupov. V sedanjem položaju ne bo odveč, če z nekoliko daljšim navedkom iz ene izmed prvih for-
mulacij tega izraza opozorimo na intelektualno in teoretsko zalogo, ki jo vsebuje:
»Posamezni in oposameznjeni lovec in ribič, s katerim začenjata Smith in Ricardo, sodi k nedomi-
selnim umislekom robinzonad 18. stol., ki nikakor ne izražajo, kakor si domišljajo kulturni zgodo-
vinarji, le reakcije na pretirano pretanjenost in vrnitve k napak razumljenemu naravnemu življenju.
Kakor se na tak naturalizem tudi ne opira Rousseaujev contrat social, ki po naravi neodvisne subjek-
te povezuje s pogodbo in jih postavlja v razmerja. To /je/ videz in le estetski videz majhnih in velikih
robinzonad. Vse prej gre za anticipacijo ‘občanske družbe’, ki se je pripravljala že od 16. stol. naprej,
v 18. pa se je z velikanskimi koraki približala svoji zrelosti. V tej družbi svobodne konkurence se pri-
kaže posameznik, razvezan naravnih vezi itn., ki so ga v prejšnjih zgodovinskih obdobjih napravile za
pritiklino nekega določenega, omejenega človeškega konglomerata. Preroki 18. stol., na pleča kate-
rih se Smith in Ricardo še povsem opirata, si zamišljajo ta individuum 18. stol. – na eni strani produkt
razkroja fevdalnih družbenih norm, na drugi strani produkt novih produktivnih sil, razvitih od 16.
stol. naprej – kot ideal, ki naj bi eksistiral v preteklosti. Ne kot historični rezultat, temveč kot izhodi-
šče zgodovine. Ker kot z naravo skladen individuum, v skladu z njihovo predstavo o človeški naravi,
ne kot individuum, ki nastaja zgodovinsko, temveč kot individuum, ki ga postavlja narava. Ta prevara
je bila doslej značilna za vsako novo obdobje.« (K. Marx, Uvod /k Očrtom za kritiko politične eko-
nomije/, slov. prev. B. Debenjak idr., v: isti, Kritika politične ekonomije 1857/58, Ljubljana 1985, 19–20.)
izmišljanju naravnih »izvirov« ima v žargonu svoje ime: robinzonada.9
Pri njej je Althusser obtičal, tu bomo nadaljevali.
9 Kot vsak žargonski izraz tudi ta v sebi zgošča neko celo zgodovino miselnih naporov, razprav, polemik,
upov in obupov. V sedanjem položaju ne bo odveč, če z nekoliko daljšim navedkom iz ene izmed prvih for-
mulacij tega izraza opozorimo na intelektualno in teoretsko zalogo, ki jo vsebuje:
»Posamezni in oposameznjeni lovec in ribič, s katerim začenjata Smith in Ricardo, sodi k nedomi-
selnim umislekom robinzonad 18. stol., ki nikakor ne izražajo, kakor si domišljajo kulturni zgodo-
vinarji, le reakcije na pretirano pretanjenost in vrnitve k napak razumljenemu naravnemu življenju.
Kakor se na tak naturalizem tudi ne opira Rousseaujev contrat social, ki po naravi neodvisne subjek-
te povezuje s pogodbo in jih postavlja v razmerja. To /je/ videz in le estetski videz majhnih in velikih
robinzonad. Vse prej gre za anticipacijo ‘občanske družbe’, ki se je pripravljala že od 16. stol. naprej,
v 18. pa se je z velikanskimi koraki približala svoji zrelosti. V tej družbi svobodne konkurence se pri-
kaže posameznik, razvezan naravnih vezi itn., ki so ga v prejšnjih zgodovinskih obdobjih napravile za
pritiklino nekega določenega, omejenega človeškega konglomerata. Preroki 18. stol., na pleča kate-
rih se Smith in Ricardo še povsem opirata, si zamišljajo ta individuum 18. stol. – na eni strani produkt
razkroja fevdalnih družbenih norm, na drugi strani produkt novih produktivnih sil, razvitih od 16.
stol. naprej – kot ideal, ki naj bi eksistiral v preteklosti. Ne kot historični rezultat, temveč kot izhodi-
šče zgodovine. Ker kot z naravo skladen individuum, v skladu z njihovo predstavo o človeški naravi,
ne kot individuum, ki nastaja zgodovinsko, temveč kot individuum, ki ga postavlja narava. Ta prevara
je bila doslej značilna za vsako novo obdobje.« (K. Marx, Uvod /k Očrtom za kritiko politične eko-
nomije/, slov. prev. B. Debenjak idr., v: isti, Kritika politične ekonomije 1857/58, Ljubljana 1985, 19–20.)
