Page 285 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 285
kulturni determinizem
Pri vsem tem gre za pomemben epistemičen zasuk, a ne samo za to.
Za nameček so si kulturne teorije prisvojile proučevanje družbenosti in
sebe postavile za teorijo družbe nasploh. Mulhern je v knjigi Culture/
Metaculture zastavil ostro polemiko s kulturnimi študiji ravno zato, ker
so »kulturo vzpostavili v avtoritativen subjekt diskurza o družbenih
razmerjih«. Obtožil jih je kulturalizma, kakor za njim tudi Stefan No-
wotny in Boris Buden.35 Nowotny in Buden postavljata kulturalizem v
kontekst neoliberalne depolitizacije družbenih odnosov. Konkretno pa
očitata temu umevanju kulture, da samovoljno predpostavlja tesno po-
vezavo med simbolnimi praksami in substrukturo družbene totalnosti.
Če parafraziramo marksistično metaforo: kulturo pojmujejo kot bazo,
družbeno strukturo pa kot »podzidavo«. Skratka, kulturni pomeni naj
bi bili re-prezentativni, vendar ne kot mehaničen odsev družbenih raz-
merij, pač pa kot zastavek družbenih razmerij moči. Zato naj bi bili tudi
ustrezno izhodišče za proučevanje družbe. V tem je vasezagledanost ali
samonanašalnost proučevanja kulture,36 kar Mulhern imenuje meta-
kultura: v tej je »kultura objekt svoje lastne refleksije in svojih lastnih
pogojev možnosti«.
35 S. Nowotny, »Culture« and the Analysis of Power, 2006 (http://translate.eipcp.net/strands/01/no-
wotny-strands01en); B. Buden, The Pit of Babel, or: The Society that Mistook Culture for Politics,
angl. prev. A. Derieg, 2005 (http://translate.eipcp.net/strands/01/buden-strands01en).
36 Posledica naj bi bila razpustitev političnega, kot pravi Boris Buden v članku s sugestivnim naslovom
»Babilonsko brezno ali družba, ki je zamenjala kulturo za politiko« (The Pit of Babel, n. d.): »Kon-
cept družbe se je zgubil, bolje, razpustil se je v drug koncept, v koncept kulture. Kar je bilo nekoč
družba, je danes postalo kultura.«
Pri vsem tem gre za pomemben epistemičen zasuk, a ne samo za to.
Za nameček so si kulturne teorije prisvojile proučevanje družbenosti in
sebe postavile za teorijo družbe nasploh. Mulhern je v knjigi Culture/
Metaculture zastavil ostro polemiko s kulturnimi študiji ravno zato, ker
so »kulturo vzpostavili v avtoritativen subjekt diskurza o družbenih
razmerjih«. Obtožil jih je kulturalizma, kakor za njim tudi Stefan No-
wotny in Boris Buden.35 Nowotny in Buden postavljata kulturalizem v
kontekst neoliberalne depolitizacije družbenih odnosov. Konkretno pa
očitata temu umevanju kulture, da samovoljno predpostavlja tesno po-
vezavo med simbolnimi praksami in substrukturo družbene totalnosti.
Če parafraziramo marksistično metaforo: kulturo pojmujejo kot bazo,
družbeno strukturo pa kot »podzidavo«. Skratka, kulturni pomeni naj
bi bili re-prezentativni, vendar ne kot mehaničen odsev družbenih raz-
merij, pač pa kot zastavek družbenih razmerij moči. Zato naj bi bili tudi
ustrezno izhodišče za proučevanje družbe. V tem je vasezagledanost ali
samonanašalnost proučevanja kulture,36 kar Mulhern imenuje meta-
kultura: v tej je »kultura objekt svoje lastne refleksije in svojih lastnih
pogojev možnosti«.
35 S. Nowotny, »Culture« and the Analysis of Power, 2006 (http://translate.eipcp.net/strands/01/no-
wotny-strands01en); B. Buden, The Pit of Babel, or: The Society that Mistook Culture for Politics,
angl. prev. A. Derieg, 2005 (http://translate.eipcp.net/strands/01/buden-strands01en).
36 Posledica naj bi bila razpustitev političnega, kot pravi Boris Buden v članku s sugestivnim naslovom
»Babilonsko brezno ali družba, ki je zamenjala kulturo za politiko« (The Pit of Babel, n. d.): »Kon-
cept družbe se je zgubil, bolje, razpustil se je v drug koncept, v koncept kulture. Kar je bilo nekoč
družba, je danes postalo kultura.«
