Page 269 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19

turni 
determinizem

Maja Breznik

Med sodobne teorije o kulturi lahko prištevamo francosko kul-
turno zgodovino, britanske kulturne študije, ameriški novi
historizem in novo kulturno zgodovino. Med temi teorijami nam lah-
ko francoska kulturna zgodovina in kulturni študiji veljajo za osrednji
predmet analize epistemoloških strategij teh novejših teorij o kulturi, ki
kljub zunanjim razlikam uporabljajo podobne spoznavne teorije in kon-
cepte. Kulturni študiji in kulturna zgodovina sta najmočnejši evropski
»šoli« na področju kulture. Prva, britanske cultural studies, je tradici-
onalno proučevala kulturne prakse, druga, francoska zgodovinska šola
Annales, pa se je v sedemdesetih letih na to področje proučevanja šele
preusmerjala. Medtem ko je predstavljal delež objavljenih člankov s po-
dročja kulture od ustanovitve Annales leta 1929 do sedemdesetih let ka-
kšno desetino, se je po tem obdobju povzpel na tretjino, kar količinsko
kaže na povečano zanimanje za to področje.1

Skupna poteza obeh šol je, da sta približno v istem času, na preho-
du iz sedemdesetih v osemdeseta leta, nastopili z ostro polemiko s svo-
jimi predhodniki. Kuriozna podobnost je, da sta se obe lotili zamišlje-
nih nasprotnikov s kulinaričnimi metaforami. Stuart Hall, naslednik
Raymonda Williamsa v birminghamskem Centru za sodobne kulturne
študije, je v članku »The Meaning of New Times« vpeljal vprašanje pro-
učevanja kulture z ostrim kritičnim zastavkom: »Kultura je prenehala
biti (če je sploh kdaj bila, kar dvomim) dekorativni dodatek k ‘trdemu

1 F. Dosse, L’ histoire en miette. Des « Annales » à la « nouvelle histoire », Pariz 1987, 47.