Page 265 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 265
individualistična paradigma in diskurzivne strategije
Hipohondrični topos 1: »bolj ko se kdo svobodno odloča → bolj je v
civilizaciji«
Hipohondrični topos 2: »manj ko se kdo svobodno odloča → manj je
v civilizaciji«
Ta hipohondrična »obča« kraja omogočita hipohondrični identite-
tni obrat (dejansko ju ta obrat »vnazaj« generira):
Hipohondrični topos 1 & »mi« se (svobodno) odločamo
Hipohondrični topos 2 & »mi« se lahko tudi ne odločimo
Ker smo že ugotovili:
»odločanje = Evropa«
»ne-odločanje = Balkan«
– je torej alternativo med identitetno aktualizacijo hipohondričnega to-
posa 1 in hipohondričnega toposa 2 povzeti v psevdo-sklep:
Torej: »mi« se odločamo med Evropo in Balkanom.
Ta sklep seveda sproži povratno zanko: a tokrat se, ker se »odloča-
mo«, povratna zanka umešča pod:
Hipohondrični topos 1: »bolj ko se kdo svobodno odloča → bolj je v
civilizaciji«
Zato povratna zanka ponovi aktualizacijo tega »občega« kraja šte-
vilka 1:
Hipohondrični topos 1 & »mi« se (svobodno) odločamo
Ker pa smo že ugotovili:
»odločanje = Evropa«
– je sklep: »mi« smo v Evropi.
Izhodiščni paralogizem lahko zdaj pozitivno formuliramo:
UČINEK: – Če se odločaš med A in B, si se že odločil za A, pa če si se odločil ali pa
ne; zdaj resda nimaš nobene dileme več – zato pa imaš A. –
Dodatna lepota obravnavanega sofizma je v tem, da za naslovljen-
ca in naslovljenko deluje kot diskurz »avtoritete«, saj se govorec že vna-
prej identificira s »subjektom, za katerega se predpostavlja, da ve«, pri-
pisanim quasi-univerzalnemu občemu kraju. A ta avtoriteta velja le, do-
kler ta govorčeva identifikacija ni postavljena pod vprašaj. Ta problemati-
zacija pa je imanentna logiki identitetnega diskurza: identitetni diskurz
namreč potrebuje priznanje, ki »legitimira« identitetni hipohondrič-
ni obrat, ki »dopusti«, da se »mi« sklicuje na hipohondrični obči kraj.
Ogovorjenka in ogovorjenec govorcu paralogizma nekako »morata«
priznati to avtoriteto. Ali pa mu jo priznava tudi kakšen bolj avtoriziran
zastopnik »subjekta«, pripisanega univerzalističnemu ideološkemu to-
Hipohondrični topos 1: »bolj ko se kdo svobodno odloča → bolj je v
civilizaciji«
Hipohondrični topos 2: »manj ko se kdo svobodno odloča → manj je
v civilizaciji«
Ta hipohondrična »obča« kraja omogočita hipohondrični identite-
tni obrat (dejansko ju ta obrat »vnazaj« generira):
Hipohondrični topos 1 & »mi« se (svobodno) odločamo
Hipohondrični topos 2 & »mi« se lahko tudi ne odločimo
Ker smo že ugotovili:
»odločanje = Evropa«
»ne-odločanje = Balkan«
– je torej alternativo med identitetno aktualizacijo hipohondričnega to-
posa 1 in hipohondričnega toposa 2 povzeti v psevdo-sklep:
Torej: »mi« se odločamo med Evropo in Balkanom.
Ta sklep seveda sproži povratno zanko: a tokrat se, ker se »odloča-
mo«, povratna zanka umešča pod:
Hipohondrični topos 1: »bolj ko se kdo svobodno odloča → bolj je v
civilizaciji«
Zato povratna zanka ponovi aktualizacijo tega »občega« kraja šte-
vilka 1:
Hipohondrični topos 1 & »mi« se (svobodno) odločamo
Ker pa smo že ugotovili:
»odločanje = Evropa«
– je sklep: »mi« smo v Evropi.
Izhodiščni paralogizem lahko zdaj pozitivno formuliramo:
UČINEK: – Če se odločaš med A in B, si se že odločil za A, pa če si se odločil ali pa
ne; zdaj resda nimaš nobene dileme več – zato pa imaš A. –
Dodatna lepota obravnavanega sofizma je v tem, da za naslovljen-
ca in naslovljenko deluje kot diskurz »avtoritete«, saj se govorec že vna-
prej identificira s »subjektom, za katerega se predpostavlja, da ve«, pri-
pisanim quasi-univerzalnemu občemu kraju. A ta avtoriteta velja le, do-
kler ta govorčeva identifikacija ni postavljena pod vprašaj. Ta problemati-
zacija pa je imanentna logiki identitetnega diskurza: identitetni diskurz
namreč potrebuje priznanje, ki »legitimira« identitetni hipohondrič-
ni obrat, ki »dopusti«, da se »mi« sklicuje na hipohondrični obči kraj.
Ogovorjenka in ogovorjenec govorcu paralogizma nekako »morata«
priznati to avtoriteto. Ali pa mu jo priznava tudi kakšen bolj avtoriziran
zastopnik »subjekta«, pripisanega univerzalističnemu ideološkemu to-
