Page 157 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 157
razmerje med lingvistiko in pragmatiko ter »tuji govor«
terij, ki omogoča, da odvisni govor obravnavamo skupaj s premim in pol-
premim torej ni formalen, skladenjski, temveč funkcionalen.11
Zdaj lahko jasneje opredelimo razmerje med kategorijama poroča-
nega in tujega govora. Koncept, ki zagotovi najsplošnejšo povezavo vseh
raznorodnih pojavov tujega govora, je bahtinovski koncept gledišča (toč-
ka zrenija), tj. vprašanje, od kod se nek izrek izreka. Izrek in izrekanje sta
tu uporabljena v konceptualnem pomenu, opozarjata na to, da izhajamo
z ravni govora. Kaže, da bi lahko postavili tezo, da je poročani govor ko-
relat tujega govora v polju jezika. Toda s tem bi spregledali dvoje: da so
lahko tudi (i) pojavi, kot so ironija, zanikanje ipd., v precejšnji meri gra-
matikalizirani; da se, kot smo videli, tudi (ii) kategorija poročanega go-
vora kot jezikovna kategorija konstituira z nekega jeziku zunanjega sta-
lišča, tj. s stališča učinkov poročanja, ki jih je mogoče doseči tudi brez
uporabe jezikovnih sredstev. S tem se približamo razmerju, ki smo ga
postavili v naslov, torej razmerju med semantiko, ki jo lahko izhodišč-
no opredelimo kot proučevanje pomena abstraktnih lingvističnih enti-
tet (stavkov), in pragmatiko, ki nam pomeni proučevanje realnih smisel-
nih učinkov izrekov. V nadaljevanju bomo analizirali dve obravnavi po-
javov, ki jih zajema bahtinovska koncepcija. Prva ostaja zavezana tradici-
ji, saj ne problematizira kategorije poročanega govora in izdeluje njegovo
semantiko. Poskušali bomo pokazati zagate takega pristopa, ki izhajajo
iz tega, da razmerje med semantiko in pragmatiko v njem ni določeno,
zaradi česar ostane nereflektirano tudi dejstvo, da je v tradicionalnih se-
mantičnih kategorijah, kakršna je tuji govor, razcep med jezikom in go-
vorom ponotranjen. Nato bomo analizirali pristop, katerega epistemolo-
ška podlaga je prav ustrezna formulacija razmerja med semantiko in pra-
gmatiko in zato tudi transformacija prve.
Poročani govor v lingvistični stilistiki Ann Banfield
Teorija poročanega govora, ki jo je v sedemdesetih letih formulirala
A. Banfield,12 je zanimiva zato, ker je na eni strani strogo zavezana me-
11 Podobno je pri Toporišiču: zgledi odvisnega govora so formalno klasificirani kot vsebinski oziroma
predmetni odvisniki. Pojem odvisnega govora pa se pojavi šele v pogl. Preneseni ali poročani govor,
kjer je obravnavan skupaj z ostalimi konstrukcijami kot sredstvo za prenašanje tujega govora (tj. gle-
de na funkcionalni kriterij in ob predpostavki pretvorljivosti). Vrh tega je dvojno vpisana tudi sama
kategorija: nastopa namreč v poglavjih o skladnji in o sporočanju (J. Toporišič, Slovenska slovnica. Ma-
ribor 1991, 508–510, 525–532, 607). Toporišičevo koncepcijo je kritično dopolnila Martina Križaj-
Ortar. Že naslov njene disertacije – Poročani govor v slovenščini: skladenjsko-pragmatični vidik (Ljublja-
na 1997) – nakazuje, da znanstvena konstrukcija kategorije poročanega govora implicira hkratnost
dveh gledišč.
12 Potrebnogradivojezbranov:A.Banfield,UnspeakableSentences,Boston1982.Vtekstuseopiramonakritič-
no analizo v: M. Kržan, Prenašanje tujega govora kot lingvistični in sociološki problem, Ljubljana 2007, 15–42.
terij, ki omogoča, da odvisni govor obravnavamo skupaj s premim in pol-
premim torej ni formalen, skladenjski, temveč funkcionalen.11
Zdaj lahko jasneje opredelimo razmerje med kategorijama poroča-
nega in tujega govora. Koncept, ki zagotovi najsplošnejšo povezavo vseh
raznorodnih pojavov tujega govora, je bahtinovski koncept gledišča (toč-
ka zrenija), tj. vprašanje, od kod se nek izrek izreka. Izrek in izrekanje sta
tu uporabljena v konceptualnem pomenu, opozarjata na to, da izhajamo
z ravni govora. Kaže, da bi lahko postavili tezo, da je poročani govor ko-
relat tujega govora v polju jezika. Toda s tem bi spregledali dvoje: da so
lahko tudi (i) pojavi, kot so ironija, zanikanje ipd., v precejšnji meri gra-
matikalizirani; da se, kot smo videli, tudi (ii) kategorija poročanega go-
vora kot jezikovna kategorija konstituira z nekega jeziku zunanjega sta-
lišča, tj. s stališča učinkov poročanja, ki jih je mogoče doseči tudi brez
uporabe jezikovnih sredstev. S tem se približamo razmerju, ki smo ga
postavili v naslov, torej razmerju med semantiko, ki jo lahko izhodišč-
no opredelimo kot proučevanje pomena abstraktnih lingvističnih enti-
tet (stavkov), in pragmatiko, ki nam pomeni proučevanje realnih smisel-
nih učinkov izrekov. V nadaljevanju bomo analizirali dve obravnavi po-
javov, ki jih zajema bahtinovska koncepcija. Prva ostaja zavezana tradici-
ji, saj ne problematizira kategorije poročanega govora in izdeluje njegovo
semantiko. Poskušali bomo pokazati zagate takega pristopa, ki izhajajo
iz tega, da razmerje med semantiko in pragmatiko v njem ni določeno,
zaradi česar ostane nereflektirano tudi dejstvo, da je v tradicionalnih se-
mantičnih kategorijah, kakršna je tuji govor, razcep med jezikom in go-
vorom ponotranjen. Nato bomo analizirali pristop, katerega epistemolo-
ška podlaga je prav ustrezna formulacija razmerja med semantiko in pra-
gmatiko in zato tudi transformacija prve.
Poročani govor v lingvistični stilistiki Ann Banfield
Teorija poročanega govora, ki jo je v sedemdesetih letih formulirala
A. Banfield,12 je zanimiva zato, ker je na eni strani strogo zavezana me-
11 Podobno je pri Toporišiču: zgledi odvisnega govora so formalno klasificirani kot vsebinski oziroma
predmetni odvisniki. Pojem odvisnega govora pa se pojavi šele v pogl. Preneseni ali poročani govor,
kjer je obravnavan skupaj z ostalimi konstrukcijami kot sredstvo za prenašanje tujega govora (tj. gle-
de na funkcionalni kriterij in ob predpostavki pretvorljivosti). Vrh tega je dvojno vpisana tudi sama
kategorija: nastopa namreč v poglavjih o skladnji in o sporočanju (J. Toporišič, Slovenska slovnica. Ma-
ribor 1991, 508–510, 525–532, 607). Toporišičevo koncepcijo je kritično dopolnila Martina Križaj-
Ortar. Že naslov njene disertacije – Poročani govor v slovenščini: skladenjsko-pragmatični vidik (Ljublja-
na 1997) – nakazuje, da znanstvena konstrukcija kategorije poročanega govora implicira hkratnost
dveh gledišč.
12 Potrebnogradivojezbranov:A.Banfield,UnspeakableSentences,Boston1982.Vtekstuseopiramonakritič-
no analizo v: M. Kržan, Prenašanje tujega govora kot lingvistični in sociološki problem, Ljubljana 2007, 15–42.
