Page 154 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 154
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
alnim pojavom, ki jih raziskuje, in nakazal omejitve njene eksplikativ-
ne vrednosti.
Deset let zatem je Noam Chomsky predstavil program nove domi-
nantne jezikoslovne šole. Dve njegovi potezi, ponotranjenje jezika (od Z-
jezika k N-jeziku), ki ustreza njegovi naturalizaciji v kompetenci, in vpe-
ljavo kriterija naučljivosti jezikovnega pravila kot verifikacijske procedu-
re, je mogoče razumeti kot poskus, da bi »jezikovni strukturi« pridali
njeno »vzročno in dejstveno motivacijo«, da bi znanstvena podoba je-
zika dobila (novo) pojasnitveno moč. Izvršil je epistemični rez oziroma
znanstveno revolucijo, katere učinki še danes dominirajo nad dobršnim
delom jezikoslovja.
Skoraj trideset let pred tem je vprašanje o eksplikativnem dosegu
strukturalistične konstrukcije znanstvenega predmeta s čisto drugih,
»socioloških« pozicij zastavil Bahtinov krog. Leta 1929 je izšla knjiga
Valentina Vološinova Marksizem in filozofija jezika, v kateri je predsta-
vljena bahtinovska koncepcija govorice. Tretji del je posvečen problemu
t. i. tujega govora. V pričujočem spisu bomo predstavili nekaj epistemo-
loških vprašanj, ki se odprejo, če poskušamo bahtinovsko koncepcijo ar-
tikulirati v polju sodobnih znanosti o govorici.
Bahtinovska koncepcija tujega govora
Najprej poglejmo, kateri so jezikovni pojavi, na katere se pojem tuje-
ga govora aplicira. Prvo kategorijo sestavljajo pojavi, ki jih v slovnici po-
znamo pod imenom poročanega govora, vključujejo tri klasične šablone
za prenašanje tujega govora, premi, odvisni in polpremi govor.
V drugo kategorijo sodijo zgornjim sorodni pojavi, ki pa jih slovni-
ce običajno ne obravnavajo. Govor je o »besedno-analitični modifikaciji
odvisnega govora«2 oziroma o tujem govoru, vpeljanem »v zastrti
obliki«.3 Navedimo zgled iz Bratov Karamazovih:
(1) To že priključilos’ s poljakami: te javilis’ gordo i nezavisimo. Gromko
zasvidetel’stvovali, čto, vo-pervyh, oba »služili korone«, i čto »pan Mitja«
predlagal im tri tysjači, čtoby kupit’ ih čest’, i čto oni sami videli bol’šie den’gi
v rukah ego.4
2 V. N. Vološinov, Marksizem in filozofija jezika, slov. prev. M. Kržan, Ljubljana 2008, 176–180.
3 M. M. Bahtin, Beseda v romanu, v: isti, Teorija romana, slov. prev. D. Bajt, Ljubljana 1982, 80.
4 Nav. po: V. N. Vološinov, Marksizm i filosofija jazyka, v: M. M. Bahtin, Frejdizm. Formal’nyj metod v li-
teraturovedenii. Marksizm i filosofija jazyka. Stat’ i, Moskva 2000, 459 (poudaril V. N. V.).
Slov. prev.: »Enako se je zgodilo tudi s Poljakoma. Nastopila sta ponosno in samozavestno. Glasno
sta izjavila, da sta, prvič, oba ‘služila kroni’, in drugič, da jima je ‘pan Mitja’ ponujal tri tisoč, da bi kupil
njuno čast, in da sta sama videla v njegovih rokah veliko denarja.« (V. N. Vološinov, Marksizem in fi-
lozofija jezika, n. d., 177–178.)
alnim pojavom, ki jih raziskuje, in nakazal omejitve njene eksplikativ-
ne vrednosti.
Deset let zatem je Noam Chomsky predstavil program nove domi-
nantne jezikoslovne šole. Dve njegovi potezi, ponotranjenje jezika (od Z-
jezika k N-jeziku), ki ustreza njegovi naturalizaciji v kompetenci, in vpe-
ljavo kriterija naučljivosti jezikovnega pravila kot verifikacijske procedu-
re, je mogoče razumeti kot poskus, da bi »jezikovni strukturi« pridali
njeno »vzročno in dejstveno motivacijo«, da bi znanstvena podoba je-
zika dobila (novo) pojasnitveno moč. Izvršil je epistemični rez oziroma
znanstveno revolucijo, katere učinki še danes dominirajo nad dobršnim
delom jezikoslovja.
Skoraj trideset let pred tem je vprašanje o eksplikativnem dosegu
strukturalistične konstrukcije znanstvenega predmeta s čisto drugih,
»socioloških« pozicij zastavil Bahtinov krog. Leta 1929 je izšla knjiga
Valentina Vološinova Marksizem in filozofija jezika, v kateri je predsta-
vljena bahtinovska koncepcija govorice. Tretji del je posvečen problemu
t. i. tujega govora. V pričujočem spisu bomo predstavili nekaj epistemo-
loških vprašanj, ki se odprejo, če poskušamo bahtinovsko koncepcijo ar-
tikulirati v polju sodobnih znanosti o govorici.
Bahtinovska koncepcija tujega govora
Najprej poglejmo, kateri so jezikovni pojavi, na katere se pojem tuje-
ga govora aplicira. Prvo kategorijo sestavljajo pojavi, ki jih v slovnici po-
znamo pod imenom poročanega govora, vključujejo tri klasične šablone
za prenašanje tujega govora, premi, odvisni in polpremi govor.
V drugo kategorijo sodijo zgornjim sorodni pojavi, ki pa jih slovni-
ce običajno ne obravnavajo. Govor je o »besedno-analitični modifikaciji
odvisnega govora«2 oziroma o tujem govoru, vpeljanem »v zastrti
obliki«.3 Navedimo zgled iz Bratov Karamazovih:
(1) To že priključilos’ s poljakami: te javilis’ gordo i nezavisimo. Gromko
zasvidetel’stvovali, čto, vo-pervyh, oba »služili korone«, i čto »pan Mitja«
predlagal im tri tysjači, čtoby kupit’ ih čest’, i čto oni sami videli bol’šie den’gi
v rukah ego.4
2 V. N. Vološinov, Marksizem in filozofija jezika, slov. prev. M. Kržan, Ljubljana 2008, 176–180.
3 M. M. Bahtin, Beseda v romanu, v: isti, Teorija romana, slov. prev. D. Bajt, Ljubljana 1982, 80.
4 Nav. po: V. N. Vološinov, Marksizm i filosofija jazyka, v: M. M. Bahtin, Frejdizm. Formal’nyj metod v li-
teraturovedenii. Marksizm i filosofija jazyka. Stat’ i, Moskva 2000, 459 (poudaril V. N. V.).
Slov. prev.: »Enako se je zgodilo tudi s Poljakoma. Nastopila sta ponosno in samozavestno. Glasno
sta izjavila, da sta, prvič, oba ‘služila kroni’, in drugič, da jima je ‘pan Mitja’ ponujal tri tisoč, da bi kupil
njuno čast, in da sta sama videla v njegovih rokah veliko denarja.« (V. N. Vološinov, Marksizem in fi-
lozofija jezika, n. d., 177–178.)
