Page 77 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 77
tna množična
kultura1
Spontani festival
Še enkrat opozarjamo na Benjamina, ki je, kot zdaj vemo, v enem od
najpomembnejših humanističnih besedil 20. stoletja odločilno te-
matiziral razumevanje pojma kulture kot množične kulture v obdobju,
ki se je začelo z industrijsko revolucijo. Njegov posebni poudarek je iz-
ražen v pojmu množice kot matrice, ki na novo določa »celotno tradi-
cionalno razmerje do umetniških del.«2 V Benjaminovi izreki – lahko
jo beremo skoraj kot aksiom, ki je vpisan v temelje industrijske in s tem
tudi postindustrijske civilizacije – je vsebovan atribut urbanosti. Če bi
se spustili v podrobnejšo obravnavo, nam ne bi bilo težko predočiti Be-
njaminove pozicije v kontekstu zgodovinsko odločilne urbaniziranosti.
To pomeni, da njegovo refleksivno pisanje – tudi, ko se nanaša na na-
ravo – izvira iz mestnega družbenega simbolnega prostora. Walter Be-
njamin urbanosti ni reflektiral samo kot recimo neizbežno eksistencial-
no determinanto, ampak jo je, kot bi danes rekli, primerjal z epistemo-
loškim aparatom, ki pa se hkrati izrazito transformativno vpisuje v po-
lje estetike. V pravkar omenjenem spisu Umetnina v času, ko jo je mogo-
če tehnično reproducirati se vezanost Benjaminovega pisanja na urbani
kontekst pokaže v zelo izrecni obliki:
1 Tudi to poglavje je znatno predelano besedilo, ki je bilo najprej objavljeno v reviji Monitor ISH:
Štrajn, Darko. Elitna množična kultura. Monitor ISH, 2006, let. 8, št. 1, 151–156.
2 Benjamin, Walter. Izbrani spisi. Studia Humanitatis, Ljubljana, 1998, 173. Primerjaj razpravljanje o
nekaterih vidikih tematike v prvem poglavju te knjige.
kultura1
Spontani festival
Še enkrat opozarjamo na Benjamina, ki je, kot zdaj vemo, v enem od
najpomembnejših humanističnih besedil 20. stoletja odločilno te-
matiziral razumevanje pojma kulture kot množične kulture v obdobju,
ki se je začelo z industrijsko revolucijo. Njegov posebni poudarek je iz-
ražen v pojmu množice kot matrice, ki na novo določa »celotno tradi-
cionalno razmerje do umetniških del.«2 V Benjaminovi izreki – lahko
jo beremo skoraj kot aksiom, ki je vpisan v temelje industrijske in s tem
tudi postindustrijske civilizacije – je vsebovan atribut urbanosti. Če bi
se spustili v podrobnejšo obravnavo, nam ne bi bilo težko predočiti Be-
njaminove pozicije v kontekstu zgodovinsko odločilne urbaniziranosti.
To pomeni, da njegovo refleksivno pisanje – tudi, ko se nanaša na na-
ravo – izvira iz mestnega družbenega simbolnega prostora. Walter Be-
njamin urbanosti ni reflektiral samo kot recimo neizbežno eksistencial-
no determinanto, ampak jo je, kot bi danes rekli, primerjal z epistemo-
loškim aparatom, ki pa se hkrati izrazito transformativno vpisuje v po-
lje estetike. V pravkar omenjenem spisu Umetnina v času, ko jo je mogo-
če tehnično reproducirati se vezanost Benjaminovega pisanja na urbani
kontekst pokaže v zelo izrecni obliki:
1 Tudi to poglavje je znatno predelano besedilo, ki je bilo najprej objavljeno v reviji Monitor ISH:
Štrajn, Darko. Elitna množična kultura. Monitor ISH, 2006, let. 8, št. 1, 151–156.
2 Benjamin, Walter. Izbrani spisi. Studia Humanitatis, Ljubljana, 1998, 173. Primerjaj razpravljanje o
nekaterih vidikih tematike v prvem poglavju te knjige.
