Page 73 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 73
esa v družbenem
prostoru1
Družbeni – fizični prostor
Med različnimi atributi prostora, ki so nastali razmeroma kma-
lu po tem, ko je Immanuel Kant v svojem kategorialnem sis-
temu prostor opredelil, na hitro rečeno, kot bolj stvar intuicije kakor
kot stvar koncepta, je posebej pomembno določilo javnosti. Vanj je vpi-
sana klavzula vsakokratnosti glede na različne zgodovine, spomine, de-
lovanja, pomenljive geste in prav gotovo glede na politiko. Javni prostor
je tako neizbežno družbeni prostor. V tako označenem polju gre lahko,
kot izhaja iz začetnega zastavka, za vsakršne dobesedne in metaforične
rabe teh pojmov. Kompleksni pojem družbenega, ki vedno pomeni re-
fleksivno konstrukcijo, vsaj od časa uzakonitve kapitalizma opredelju-
je vez javnega in zasebnega. V območju pomena pojma prostora smo v
četrtem poglavju te knjige opozorili na Bourdieujev pojem družbene-
ga prostora kot pravzaprav komunikacijskega prostora, kjer se subjek-
tivnost objektivira in objektivnost subjektivira. Družbeni prostor smo
tako skupaj Bourdieujem, ki je za nas zanimivo o tem pisal v svoji pozni
vrnitvi k filozofskim podlagam družbeno refleksivnega vseživljenjske-
ga raziskovanja, namreč v knjigi Méditations pascaliennes, določili gle-
de na vzajemna izključevanja in razločevanja položajev, ki ga oblikuje-
jo. Kot smo tudi videli, se družbeni prostor prevaja v fizični prostor, »v
1 To poglavje je nastalo na podlagi krajšega objavljenega eseja: Štrajn, Darko. Telesa v javnem prosto-
ru. V: Srakar, Andrej (ur.). Kiparstvo v javnem prostoru: zbornik besedil ob deseti obletnici Slovenske kiparske
razstave. Ljubljana: Zavod za kiparstvo, 2006, 7–9.
prostoru1
Družbeni – fizični prostor
Med različnimi atributi prostora, ki so nastali razmeroma kma-
lu po tem, ko je Immanuel Kant v svojem kategorialnem sis-
temu prostor opredelil, na hitro rečeno, kot bolj stvar intuicije kakor
kot stvar koncepta, je posebej pomembno določilo javnosti. Vanj je vpi-
sana klavzula vsakokratnosti glede na različne zgodovine, spomine, de-
lovanja, pomenljive geste in prav gotovo glede na politiko. Javni prostor
je tako neizbežno družbeni prostor. V tako označenem polju gre lahko,
kot izhaja iz začetnega zastavka, za vsakršne dobesedne in metaforične
rabe teh pojmov. Kompleksni pojem družbenega, ki vedno pomeni re-
fleksivno konstrukcijo, vsaj od časa uzakonitve kapitalizma opredelju-
je vez javnega in zasebnega. V območju pomena pojma prostora smo v
četrtem poglavju te knjige opozorili na Bourdieujev pojem družbene-
ga prostora kot pravzaprav komunikacijskega prostora, kjer se subjek-
tivnost objektivira in objektivnost subjektivira. Družbeni prostor smo
tako skupaj Bourdieujem, ki je za nas zanimivo o tem pisal v svoji pozni
vrnitvi k filozofskim podlagam družbeno refleksivnega vseživljenjske-
ga raziskovanja, namreč v knjigi Méditations pascaliennes, določili gle-
de na vzajemna izključevanja in razločevanja položajev, ki ga oblikuje-
jo. Kot smo tudi videli, se družbeni prostor prevaja v fizični prostor, »v
1 To poglavje je nastalo na podlagi krajšega objavljenega eseja: Štrajn, Darko. Telesa v javnem prosto-
ru. V: Srakar, Andrej (ur.). Kiparstvo v javnem prostoru: zbornik besedil ob deseti obletnici Slovenske kiparske
razstave. Ljubljana: Zavod za kiparstvo, 2006, 7–9.
