Page 82 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 82
Umetnost v realnosti
nem primeru z ikoničnim berlinskim zidom. Ljubljana ima poleg velike-
ga poletnega festivala, ki večinoma ponuja prireditve na področjih reci-
mo klasične kulture vključno s festivalom jazza, še vrsto drugih priredi-
tev, ki so organizirane v obliki festivala. Gre za prireditve kot so festival
alternativne Druge godbe, Novi rock, festival pouličnih gledališč, festival
Mesto žensk, festival gay filma in še festival art filma, če omenim samo
nekaj večjih med njimi. Vsi ti festivali izvirajo iz novejše tradicije pred-
vsem osemdesetih let 20. stoletja in se vežejo na tako imenovano alterna-
tivno kulturo, ki v postmodernem kontekstu postaja sestavina pogosto
na zunaj deklarativno slavljene, v politični praksi pa odkrito in prikrito
stigmatizirane kulturne pluralnosti. To pomeni, da gre za forme ume-
tniških praks, ki so izrasle iz dogajanj, ki so jih animirala gibanja civil-
ne družbe. Ta gibanja so, med drugim, tudi spodjedla legitimnost nek-
danjega socialističnega političnega sistema. V procesih postavljanja no-
vega političnega demokratičnega sistema pa so prav številne umetniške
drže ohranile in razvile kritično distanco nasproti političnim procesom,
ki se v demokratičnem okviru tako imenovane tranzicijske demokracije
nemalokrat oblikujejo v nove forme dominacije, nakazujejo oblikovanje
novih oligarhij in zavzemajo tudi emancipatorični kulturi nenaklonje-
na stališča. Prireditvi Novi rock in Druga godba sta že v osemdesetih le-
tih bili manifestaciji mladinske subkulture, danes pa s številnim občin-
stvom dokazujeta pomembnost manj komercialnih praks na svojih po-
dročjih. Festival Mesto žensk, ki se – kot pove že samo ime – navezuje na
moderno tradicijo feminističnega gibanja, ki je prav tako bilo del scene
gibanj civilne družbe v obdobju enostrankarskega političnega sistema,
prinaša pogled z ženske strani v obliki različnih značilnih radikalistič-
nih umetniških praks. Te prakse se nanašajo na družbeni položaj žen-
ske in predvsem odpirajo prostor za artikulacijo »ženskih stališč«, to-
rej omogočajo artistične geste, ki jih vodi pogled s točk položajev žensk
v družbi. Tudi filmski festival Liffe, ki postaja vsako leto vse večji, kore-
nini v živahnem dogajanju osemdesetih let, ko je, med drugim, delovala
vsakoletna Mednarodna filmska šola Ekrana. Šlo je, in nekoliko manj re-
dno kot takrat še gre, pravzaprav za simpozije filmske teorije, ki iz težko
razumljivih razlogov v Sloveniji ni dobila prostora v univerzitetnem ku-
rikulumu. Ti simpoziji pa so bili prava atrakcija za širše sloje mlajše inte-
ligence. Posebnost v Ljubljani je še festival gay filma. Vsi ti festivali, veli-
ki in majhni po svojem obsegu in trajanju, so bolj ali manj internaciona-
lizirani in so vsak zase vključeni v mreže institucij, neformalnih skupin
ipd. Vsak zase večinoma uspejo zbrati in izbrati najboljše in najbolj zani-
nem primeru z ikoničnim berlinskim zidom. Ljubljana ima poleg velike-
ga poletnega festivala, ki večinoma ponuja prireditve na področjih reci-
mo klasične kulture vključno s festivalom jazza, še vrsto drugih priredi-
tev, ki so organizirane v obliki festivala. Gre za prireditve kot so festival
alternativne Druge godbe, Novi rock, festival pouličnih gledališč, festival
Mesto žensk, festival gay filma in še festival art filma, če omenim samo
nekaj večjih med njimi. Vsi ti festivali izvirajo iz novejše tradicije pred-
vsem osemdesetih let 20. stoletja in se vežejo na tako imenovano alterna-
tivno kulturo, ki v postmodernem kontekstu postaja sestavina pogosto
na zunaj deklarativno slavljene, v politični praksi pa odkrito in prikrito
stigmatizirane kulturne pluralnosti. To pomeni, da gre za forme ume-
tniških praks, ki so izrasle iz dogajanj, ki so jih animirala gibanja civil-
ne družbe. Ta gibanja so, med drugim, tudi spodjedla legitimnost nek-
danjega socialističnega političnega sistema. V procesih postavljanja no-
vega političnega demokratičnega sistema pa so prav številne umetniške
drže ohranile in razvile kritično distanco nasproti političnim procesom,
ki se v demokratičnem okviru tako imenovane tranzicijske demokracije
nemalokrat oblikujejo v nove forme dominacije, nakazujejo oblikovanje
novih oligarhij in zavzemajo tudi emancipatorični kulturi nenaklonje-
na stališča. Prireditvi Novi rock in Druga godba sta že v osemdesetih le-
tih bili manifestaciji mladinske subkulture, danes pa s številnim občin-
stvom dokazujeta pomembnost manj komercialnih praks na svojih po-
dročjih. Festival Mesto žensk, ki se – kot pove že samo ime – navezuje na
moderno tradicijo feminističnega gibanja, ki je prav tako bilo del scene
gibanj civilne družbe v obdobju enostrankarskega političnega sistema,
prinaša pogled z ženske strani v obliki različnih značilnih radikalistič-
nih umetniških praks. Te prakse se nanašajo na družbeni položaj žen-
ske in predvsem odpirajo prostor za artikulacijo »ženskih stališč«, to-
rej omogočajo artistične geste, ki jih vodi pogled s točk položajev žensk
v družbi. Tudi filmski festival Liffe, ki postaja vsako leto vse večji, kore-
nini v živahnem dogajanju osemdesetih let, ko je, med drugim, delovala
vsakoletna Mednarodna filmska šola Ekrana. Šlo je, in nekoliko manj re-
dno kot takrat še gre, pravzaprav za simpozije filmske teorije, ki iz težko
razumljivih razlogov v Sloveniji ni dobila prostora v univerzitetnem ku-
rikulumu. Ti simpoziji pa so bili prava atrakcija za širše sloje mlajše inte-
ligence. Posebnost v Ljubljani je še festival gay filma. Vsi ti festivali, veli-
ki in majhni po svojem obsegu in trajanju, so bolj ali manj internaciona-
lizirani in so vsak zase vključeni v mreže institucij, neformalnih skupin
ipd. Vsak zase večinoma uspejo zbrati in izbrati najboljše in najbolj zani-
