Page 23 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 23
Estetski epistemološki prelom in množična kultura
stnosti, pa se spremeni tudi celotna funkcija umetnosti. Namesto iz rituala
izhaja njena funkcija odslej iz prakse: namreč iz politike«.11 Čeprav se Be-
njamin v obravnavanem tekstu eksplicitno ne ukvarja s spoznavno teori-
jo, pa je očitno, da je le-ta v ozadju njegove obravnave percepcije v mno-
žični kulturi.
Množična percepcija
Za boljše razumevanje Benjaminove določitve množične percepci-
je v dobi tehnične reprodukcije, bomo uporabili vprašanje, ki ga posta-
vlja Leninu G. A. Paul: »Ravno tako kot Lenin sprašuje: Kako ljudje
vidijo stvari zunaj njih, lahko mi vprašamo: kako ljudje vidijo stvari iz
podmornic?«12 G. A. Paulovo vprašanje, ki kritično meri na Leninove-
ga Ivana, ki sta mu objektivnost in od človeka neodvisni obstoj zuna-
nje realnosti razvidnejša kot Berkeleyu, Kantu, Fichteju in predstavni-
kom empiriokriticizma, v našem kontekstu ne zadeva toliko problema
objektivnosti spoznanja v znanosti, ampak ima smisel glede na relacijo
množic in realnosti, ki se jim, namreč množicam, prikazuje z aparaturo
množične reprodukcije. Benjaminovo izhodišče, ki pripelje do vpraša-
nja aparature za posredovanje zaznavanja realnosti, je seveda historično
materialistično. »V velikih zgodovinskih obdobjih se s celotnim načinom
človekovega kolektivnega bivanja spreminja tudi način njegovega čutnega
zaznavanja. Način, kako je človekovo čutno zaznavanje organizirano –
medij, v katerem se uresničuje – pa ni le naravno, marveč tudi zgodovin-
sko določen.«13
Benjaminova velika pozornost prav na razmerje, ki ga v filmu po-
nazarja odnos aparature in snemanega objekta (temu pa neizbežno sle-
di nadaljnji proizvodni proces), nikakor ni samo izraz njegovega navdu-
šenja nad samo tehniko. V skladu z navedenim historično-materialistič-
nim izhodiščem je gotovo tudi teoretski interes za določitev učinka, ki
ga mediji množične reprodukcije imajo na množično percepcijo zgodo-
vinsko dane realnosti. Tudi v tej točki se Benjamin ne izvzema iz notra-
njosti samega območja, v katerem je možna določitev omenjenega učin-
ka, saj pripominja, da je film zares obogatil naš zaznavni svet z metoda-
mi, ki jih je mogoče ilustrirati z metodami Freudove teorije.14
11 Ibid.
12 G. A. Paul. Lenins Theory of Perception. V: MacDonald, Margaret (ur.) Philosophy and Analysis, Ox-
ford: B. Blackwell, 1954, 280.
13 Benjamin, Walter. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998, 153.
14 Cf. ibid., 168.
stnosti, pa se spremeni tudi celotna funkcija umetnosti. Namesto iz rituala
izhaja njena funkcija odslej iz prakse: namreč iz politike«.11 Čeprav se Be-
njamin v obravnavanem tekstu eksplicitno ne ukvarja s spoznavno teori-
jo, pa je očitno, da je le-ta v ozadju njegove obravnave percepcije v mno-
žični kulturi.
Množična percepcija
Za boljše razumevanje Benjaminove določitve množične percepci-
je v dobi tehnične reprodukcije, bomo uporabili vprašanje, ki ga posta-
vlja Leninu G. A. Paul: »Ravno tako kot Lenin sprašuje: Kako ljudje
vidijo stvari zunaj njih, lahko mi vprašamo: kako ljudje vidijo stvari iz
podmornic?«12 G. A. Paulovo vprašanje, ki kritično meri na Leninove-
ga Ivana, ki sta mu objektivnost in od človeka neodvisni obstoj zuna-
nje realnosti razvidnejša kot Berkeleyu, Kantu, Fichteju in predstavni-
kom empiriokriticizma, v našem kontekstu ne zadeva toliko problema
objektivnosti spoznanja v znanosti, ampak ima smisel glede na relacijo
množic in realnosti, ki se jim, namreč množicam, prikazuje z aparaturo
množične reprodukcije. Benjaminovo izhodišče, ki pripelje do vpraša-
nja aparature za posredovanje zaznavanja realnosti, je seveda historično
materialistično. »V velikih zgodovinskih obdobjih se s celotnim načinom
človekovega kolektivnega bivanja spreminja tudi način njegovega čutnega
zaznavanja. Način, kako je človekovo čutno zaznavanje organizirano –
medij, v katerem se uresničuje – pa ni le naravno, marveč tudi zgodovin-
sko določen.«13
Benjaminova velika pozornost prav na razmerje, ki ga v filmu po-
nazarja odnos aparature in snemanega objekta (temu pa neizbežno sle-
di nadaljnji proizvodni proces), nikakor ni samo izraz njegovega navdu-
šenja nad samo tehniko. V skladu z navedenim historično-materialistič-
nim izhodiščem je gotovo tudi teoretski interes za določitev učinka, ki
ga mediji množične reprodukcije imajo na množično percepcijo zgodo-
vinsko dane realnosti. Tudi v tej točki se Benjamin ne izvzema iz notra-
njosti samega območja, v katerem je možna določitev omenjenega učin-
ka, saj pripominja, da je film zares obogatil naš zaznavni svet z metoda-
mi, ki jih je mogoče ilustrirati z metodami Freudove teorije.14
11 Ibid.
12 G. A. Paul. Lenins Theory of Perception. V: MacDonald, Margaret (ur.) Philosophy and Analysis, Ox-
ford: B. Blackwell, 1954, 280.
13 Benjamin, Walter. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998, 153.
14 Cf. ibid., 168.
