Page 404 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 404
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
1. Okrepiti spodbude za pove
anje zasebnega vlaganja v raziskave in razvoj iz javnih sredstev. 60% teh javnih sredstev bomo usmerili v projekte v sodelovanju z
gospodarstvom, kakor je opredeljeno v poglavju 3.5. Dodatno bo namenjen poseben poudarek izbolj anju dostopa podjetij do komercialnih virov financiranja za raziskave,
tehnolo ki razvoj ter komercializacijo novih proizvodov in storitev na temelju lastnega znanja. Za pove
anje finan
nih zmogljivosti v te namene na trgu bomo dodatna javna
sredstva usmerili v instrumente finan
nega ineniringa po obstoje
ih finan
nih institucijah, tako da bo doseen kar najve
ji finan
ni u
inek in hkrati zagotovljen dostop do ugodnih
(dolni kih in lastni kih) virov financiranja raziskovalno-razvojnih dejavnosti na razli
nih stopnjah razvoja.
2. Spodbujati zaposlovanje oziroma usposabljanje raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu. Ukrepi so navedeni v poglavju 4.3.
3. Okrepiti sistem dav
nih spodbud za vlaganje v raziskave in razvoj
eprav je stopnja spodbud za zdaj manj a kakor v tevilnih razvitih dravah, je pozitiven njihov u
inek za vlaganje v raziskave in razvoj za gospodarstvo potrjen in jasno kae
na u
inkovitost ukrepa in multiplikativen vpliv za gospodarstvo. Izdelana bo celovita primerjalna analiza sistemov v primerljivih dravah, pripravljen bo predlog za optimizacijo in
skladno s tem izvedena posodobitev tega ukrepa. Namen je pove
ati stopnjo olaj ave oziroma raz iriti obstoje
i olaj avi za vlaganje v raziskave in razvoj, tudi na vlaganje v razvoj
love kih virov, vseivljenjsko izobraevanje in poenostaviti sistem izvajanja tako, da bo spodbuden za ir i krog, zlasti za mala podjetja.
Ukrepi
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| | Kljuni | | | Izbrani |
| | podroni cilj | | | kazalnik |
| | | | | s ciljno |
| | | | | vrednostjo |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| |Poveanje | | |Zasebno |
| |zasebnega | | |vlaganje v |
| |vlaganja, | | |raziskave in |
| |predvsem | | |razvoj kot % |
| |poslovnega | | |BDP |
| |sektorja, v | || |
| |raziskave in | || |
| |razvoj | || |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
|| Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 56 |Povean obseg |Vlada RS | 2012 |60 % javnih |
| |javnih sredstev|(znanost, | |sredstev za |
| |za |tehnologija, | |raziskave in |
| |raziskovalno- |inovacije) | |razvoj |
| |razvojne | | |usmeriti v |
| |projekte po | | |projekte po |
| |meri | | |meri |
| |gospodarstva | | |inovativnega |
| | | | |gospodarstva |
| | | | |Obseg zasebnih |
|| | | |vlaganja v |
|| | | |raziskave |
|| | | |razvoj in |
|| | | |inovacije, |
| | | | |spodbujen z |
| | | | |javnimi viri |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
5.2 Ve
inovativnih novoustanovljenih podjetij
Okolje za inoviranje se spreminja. V preteklosti je inovacijska politika poudarjala nalobe v raziskave in razvoj, zdaj pa je nujno upo tevanje celotnega invencijsko-inovacijskega
procesa. Inovacije niso le znanost in tehnologija, prav tako obsegajo nove trenjske metode ter spremembe v na
inu organiziranja podjetij in njihovih poslovnih praks in odnosov z
zunanjimi deleniki. V tem okviru ustanavljanje novih podjetij s spodbujanjem podjetni tva in inovacijami dobiva osrednjo vlogo. Nova inovativna podjetja so skupina s specifi
nimi
potrebami. Ker ve
inoma vstopajo z novimi produkti in tehnologijami ter v veliki meri (med 30 in 50%) na globalni trg, se e bolj kot druga mala podjetja sre
ujejo z ovirami pri
dostopu do zunanjih virov financiranja ter do informacij in povezav s trgi.
Pomen novih in malih podjetij v inovacijskem procesu se pove
uje, saj u
inkoviteje razvijajo in uvajajo nove proizvode. Izkori
ajo tehnolo ke in poslovne prilonosti, ki jih e
ustanovljena podjetja pogosto spregledajo. Poleg tega se lae prilagajajo zahtevam na trgu, pokrivajo e neizkori
ene ni e in omogo
ajo komercializacijo znanja, ki se ustvarja
na visoko olskih in raziskovalnih institucijah. Nova in inovativna podjetja sodelujejo tudi v pretoku znanja, hkrati pa so uporabniki ter vir znanja in prodornih poslovnih zamisli.
Stanje
Za laje ustanavljanje podjetij je Slovenija naredila velik napredek z vzpostavitvijo to
k VEM (vse na enem mestu), ki zagotavljajo splo no obve
anje podjetnikov, in spletnega
sistema e-VEM, ki omogo
a hitro in poceni registracijo podjetja. Oblikovani so bili instrumenti v podporo na najzgodnej ih stopnjah razvoja podjetij, na primer subvencije za zagon
inovativnih podjetij, vav
erski sistem usposabljanja za potencialne podjetnike in nastajajo
a podjetja ter spodbude za samozaposlovanje.
Kljub napredku v zadnjih letih pa slovensko okolje e ne spodbuja dovolj prevzemanja tveganja, podjetni tva in odgovornosti za uresni
itev podjemov. Zato sta delovanje in
razvoj malih, e zlasti visokotehnolo kih podjetij zelo ibka (npr. v farmaciji, bioznanosti in nanotehnologiji). Tudi to se izraa v manj kakor 5-odstotnem deleu visokotehnolo kega
izvoza in od dva- do trikrat niji dodani vrednosti na zaposlenega od primerljivih drav EU (Finska, Irska, Nizozemska in Avstrija).
Slovenija sicer dosega precej visoko raven znanja raziskovalcev v javnem sektorju na posameznih tehnolo kih podro
jih in pove
uje se tudi obseg sodelovanja s podjetji.
Sorazmerno veliki za
etni vloki v visoke tehnologije pa oteujejo nastanek novih inovativnih podjetij. Zaradi pomanjkanja spodbud ter premalo preglednega in urejenega okolja
raziskovalci in drugi posamezniki ali skupine ne prevzemajo tveganja in ne ustanavljajo visokotehnolo kih podjetij. Dodatno k temu pasivno prispevajo javne raziskovalne
organizacije, ki niso zadosti spodbujane v komercializacijo rezultatov svojih raziskav in dejavno upravljanje pravic intelektualne lastnine.
Cilji
Glavni cilj je pove
ati priliv novih inovativnih podjetij, in sicer:
1. Ustvariti spodbudno okolje za komercializacijo znanja na JRO
Ukrepi so opisani v poglavju 3.2 in obsegajo zlasti ureditev zakonodajnega okolja, ki bo omogo
alo in spodbujalo institucije in raziskovalce, da bodo ustanavljali podjetja,
izhajajo
a iz JRO, razvijali inovacijsko infrastrukturo za nastajajo
a in nova podjetja na JRO ter u
inkovit sistem upravljanja pravic intelektualne lastnine.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 22 of 36
1. Okrepiti spodbude za pove
anje zasebnega vlaganja v raziskave in razvoj iz javnih sredstev. 60% teh javnih sredstev bomo usmerili v projekte v sodelovanju z
gospodarstvom, kakor je opredeljeno v poglavju 3.5. Dodatno bo namenjen poseben poudarek izbolj anju dostopa podjetij do komercialnih virov financiranja za raziskave,
tehnolo ki razvoj ter komercializacijo novih proizvodov in storitev na temelju lastnega znanja. Za pove
anje finan
nih zmogljivosti v te namene na trgu bomo dodatna javna
sredstva usmerili v instrumente finan
nega ineniringa po obstoje
ih finan
nih institucijah, tako da bo doseen kar najve
ji finan
ni u
inek in hkrati zagotovljen dostop do ugodnih
(dolni kih in lastni kih) virov financiranja raziskovalno-razvojnih dejavnosti na razli
nih stopnjah razvoja.
2. Spodbujati zaposlovanje oziroma usposabljanje raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu. Ukrepi so navedeni v poglavju 4.3.
3. Okrepiti sistem dav
nih spodbud za vlaganje v raziskave in razvoj
eprav je stopnja spodbud za zdaj manj a kakor v tevilnih razvitih dravah, je pozitiven njihov u
inek za vlaganje v raziskave in razvoj za gospodarstvo potrjen in jasno kae
na u
inkovitost ukrepa in multiplikativen vpliv za gospodarstvo. Izdelana bo celovita primerjalna analiza sistemov v primerljivih dravah, pripravljen bo predlog za optimizacijo in
skladno s tem izvedena posodobitev tega ukrepa. Namen je pove
ati stopnjo olaj ave oziroma raz iriti obstoje
i olaj avi za vlaganje v raziskave in razvoj, tudi na vlaganje v razvoj
love kih virov, vseivljenjsko izobraevanje in poenostaviti sistem izvajanja tako, da bo spodbuden za ir i krog, zlasti za mala podjetja.
Ukrepi
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| | Kljuni | | | Izbrani |
| | podroni cilj | | | kazalnik |
| | | | | s ciljno |
| | | | | vrednostjo |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| |Poveanje | | |Zasebno |
| |zasebnega | | |vlaganje v |
| |vlaganja, | | |raziskave in |
| |predvsem | | |razvoj kot % |
| |poslovnega | | |BDP |
| |sektorja, v | || |
| |raziskave in | || |
| |razvoj | || |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
|| Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 56 |Povean obseg |Vlada RS | 2012 |60 % javnih |
| |javnih sredstev|(znanost, | |sredstev za |
| |za |tehnologija, | |raziskave in |
| |raziskovalno- |inovacije) | |razvoj |
| |razvojne | | |usmeriti v |
| |projekte po | | |projekte po |
| |meri | | |meri |
| |gospodarstva | | |inovativnega |
| | | | |gospodarstva |
| | | | |Obseg zasebnih |
|| | | |vlaganja v |
|| | | |raziskave |
|| | | |razvoj in |
|| | | |inovacije, |
| | | | |spodbujen z |
| | | | |javnimi viri |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
5.2 Ve
inovativnih novoustanovljenih podjetij
Okolje za inoviranje se spreminja. V preteklosti je inovacijska politika poudarjala nalobe v raziskave in razvoj, zdaj pa je nujno upo tevanje celotnega invencijsko-inovacijskega
procesa. Inovacije niso le znanost in tehnologija, prav tako obsegajo nove trenjske metode ter spremembe v na
inu organiziranja podjetij in njihovih poslovnih praks in odnosov z
zunanjimi deleniki. V tem okviru ustanavljanje novih podjetij s spodbujanjem podjetni tva in inovacijami dobiva osrednjo vlogo. Nova inovativna podjetja so skupina s specifi
nimi
potrebami. Ker ve
inoma vstopajo z novimi produkti in tehnologijami ter v veliki meri (med 30 in 50%) na globalni trg, se e bolj kot druga mala podjetja sre
ujejo z ovirami pri
dostopu do zunanjih virov financiranja ter do informacij in povezav s trgi.
Pomen novih in malih podjetij v inovacijskem procesu se pove
uje, saj u
inkoviteje razvijajo in uvajajo nove proizvode. Izkori
ajo tehnolo ke in poslovne prilonosti, ki jih e
ustanovljena podjetja pogosto spregledajo. Poleg tega se lae prilagajajo zahtevam na trgu, pokrivajo e neizkori
ene ni e in omogo
ajo komercializacijo znanja, ki se ustvarja
na visoko olskih in raziskovalnih institucijah. Nova in inovativna podjetja sodelujejo tudi v pretoku znanja, hkrati pa so uporabniki ter vir znanja in prodornih poslovnih zamisli.
Stanje
Za laje ustanavljanje podjetij je Slovenija naredila velik napredek z vzpostavitvijo to
k VEM (vse na enem mestu), ki zagotavljajo splo no obve
anje podjetnikov, in spletnega
sistema e-VEM, ki omogo
a hitro in poceni registracijo podjetja. Oblikovani so bili instrumenti v podporo na najzgodnej ih stopnjah razvoja podjetij, na primer subvencije za zagon
inovativnih podjetij, vav
erski sistem usposabljanja za potencialne podjetnike in nastajajo
a podjetja ter spodbude za samozaposlovanje.
Kljub napredku v zadnjih letih pa slovensko okolje e ne spodbuja dovolj prevzemanja tveganja, podjetni tva in odgovornosti za uresni
itev podjemov. Zato sta delovanje in
razvoj malih, e zlasti visokotehnolo kih podjetij zelo ibka (npr. v farmaciji, bioznanosti in nanotehnologiji). Tudi to se izraa v manj kakor 5-odstotnem deleu visokotehnolo kega
izvoza in od dva- do trikrat niji dodani vrednosti na zaposlenega od primerljivih drav EU (Finska, Irska, Nizozemska in Avstrija).
Slovenija sicer dosega precej visoko raven znanja raziskovalcev v javnem sektorju na posameznih tehnolo kih podro
jih in pove
uje se tudi obseg sodelovanja s podjetji.
Sorazmerno veliki za
etni vloki v visoke tehnologije pa oteujejo nastanek novih inovativnih podjetij. Zaradi pomanjkanja spodbud ter premalo preglednega in urejenega okolja
raziskovalci in drugi posamezniki ali skupine ne prevzemajo tveganja in ne ustanavljajo visokotehnolo kih podjetij. Dodatno k temu pasivno prispevajo javne raziskovalne
organizacije, ki niso zadosti spodbujane v komercializacijo rezultatov svojih raziskav in dejavno upravljanje pravic intelektualne lastnine.
Cilji
Glavni cilj je pove
ati priliv novih inovativnih podjetij, in sicer:
1. Ustvariti spodbudno okolje za komercializacijo znanja na JRO
Ukrepi so opisani v poglavju 3.2 in obsegajo zlasti ureditev zakonodajnega okolja, ki bo omogo
alo in spodbujalo institucije in raziskovalce, da bodo ustanavljali podjetja,
izhajajo
a iz JRO, razvijali inovacijsko infrastrukturo za nastajajo
a in nova podjetja na JRO ter u
inkovit sistem upravljanja pravic intelektualne lastnine.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 22 of 36
