Page 409 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 409
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
|66 |Priprava |Vlada RS | 2012 |Sprejet nart |
| |akcijskega |(gospodarstvo,| | |
| |narta za |znanost, | | |
| |spodbujanje |tehnologija, | | |
| |inovativnosti z |inovacije) | | |
| |internacionalizacijo| || |
+---+--------------------+--------------+------+----------------+
|67 |Uveljavitev in |Vlada RS |2011– |Posredni |
| |podpora zaiti |(gospodarstvo)| 2020 |(sistemski) |
| |in upravljanju | | |uinek |
| |pravic | | |Evropski |
| |intelektualne | | |visokotehnoloki|
| |lastnine v | | |patenti na mio. |
| |zasebnem | | |prebivalcev |
| |sektorju | | |Patentne |
|| | | |prijave po PCT |
|| | | |na mrd. evrov |
|| | | |BDP |
|| | | |Zaitene |
|| | | |blagovne znamke |
|| | | |na mrd. evrov |
|| | | |BDP (Community |
|| | | |trademarks) |
|| | | |Zaiteni |
|| | | |modeli na mrd. |
|| | | |evrov BDP |
|| | | |(Community |
|| | | |designs) |
+---+--------------------+--------------+------+----------------+
6 PROMOCIJA ZNANOSTI, USTVARJALNOSTI IN INOVATIVNOSTI V DRU
BI IN IZOBRA
EVANJU
Vodilo zasnove na znanju temelje
e drube so posamezniki, ki se lotevajo problemov znanstveno-raziskovalno, obenem pa drubeno okolje u
inkuje tudi kot valilnica novih idej
in znanstvenikov. Znanje in ustvarjalnost sta v tak ni drubi vrednoti, v gospodarstvu pa kapital in naloba. Kot tak nega ga dojemajo predvsem pogumni posamezniki, ki znanje
ali zamisel na trgu ponudijo vsem, tako pa prispevajo k razcvetu gospodarstva in skupnemu napredku celotne drube. Uravnoteen raziskovalni in inovacijski sistem skrbi za
opremljanje posameznikov z znanjem, pogumom in ve
inami za odgovorno podjetni tvo.
Stanje
Javna podoba in poloaj raziskovalcev in raziskovalk v Sloveniji nista ustrezna. Njihovi doseki pogosto niso prepoznavni, njihovo delo pa je sprejeto kot premalo drubeno
pomembno. Dravljani se pogosto ne zavedajo njihovega prispevka k re evanju drubenih problemov in konkuren
nosti gospodarstva ter ne poznajo svetovno priznanih dognanj
in izdelkov doma
ih znanstvenikov in inovatorjev. Odgovornost za neprepoznavnost njihovega dela nosijo vsi – oni sami, njihove institucije, mediji, apati
ni posamezniki, pa tudi
raziskovalni in inovacijski sistem, vklju
no z ministrstvi in izvajalskimi agencijami, ki tovrstnega promocije ne spodbuja dovolj. Raziskovalcem poleg dostopa do sredstev pogosto
manjka poguma, predvsem pa podjetni kih ve
in in znanja za komercializacijo svojih dognanj. Slednje si pridobivajo sami, na ve
ini znanstvenih podro
ij najpogosteje ele pozno
v svoji karieri. Slovenski izobraevalni sistem na vseh ravneh, predvsem pa na nijih, namre
ne zagotavlja zadostne pridobitve tovrstnega znanja.
Cilji
1. Popularizacija znanosti
Vzpostavljanje znanstvene kulture in raziskovalne miselnosti se za
ne z vzgojo predvsem mladih. olski u
ni programi na tem podro
ju niso u
inkoviti – premalo njihovih
vsebin prikazuje raznovrstno uporabo znanosti in znanja, zato si bomo prizadevali za ve
tovrstne vsebine.
Znanost mora postati predmet radovednosti mladih. S promocijskimi dejavnostmi in podporo centrom, ki mladim omogo
ajo preivljanje prostega
asa v stiku z znanostjo, jim
bomo to posku ali pribliati in vzpostaviti osnovno infrastrukturo za prakti
ni preizkus njihovih zamisli.
2. Promocija kulture ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti
Za razvoj inovativne slovenske drube je treba uveljavljati podjetnost ter zagotavljati ugodno ozra
je za pospe evanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetni tva. Izbolj ati je
treba komuniciranje o ustvarjalnosti in inovativnosti kot vrednote v vseh medijih in na vseh stopnjah izobraevalnega procesa. Prilagodili ga bomo tako, da bo podpiral samostojno
razmi ljanje, re evanje problemov, ustvarjalnost, inventivnost, podjetnost in razvoj drugih osebnih ve
in, predvsem na poznej ih ravneh izobraevanja pa bo tudi opogumljal
uresni
itev zamisli in podjetni tvo. Z vklju
evanjem uveljavljenih strokovnjakov iz podjetni kega sektorja v izobraevalni proces na terciarni ravni se bo usposobilo ve
tudentov in
se izbolj ala kakovost raziskovalnega dela mladih.
3. Prenova tudijskih programov na terciarni ravni
Pri posodabljanju univerzitetnih in visoko olskih tudijskih programov bo namenjeno ve
pozornosti ukrepom in vsebinam, ki podpirajo in spodbujajo ustvarjalnost, inovativnost,
usmerjenost k dosekom in podjetni tvo. Ena od spremljevalnih dejavnosti tudija na terciarni ravni mora biti, da tudent e v tem
asu vzpostavlja mreo stikov z delodajalci in
morebitnimi viri financiranja, kar mu olaj a razvoj lastne karierne poti. Za to morajo univerze in drava razviti ustrezne mehanizme, npr. sre
anja z drubeno uveljavljenimi
diplomanti (alumni) in gostujo
imi predavatelji, ki so uspe ni podjetniki in mladi tudentski podjetniki, mreo povezav z gospodarskimi zbornicami in posameznimi podjetji,
moderirana in ciljno usmerjena sre
anja tudentov tehni kih in poslovnih ved, seminarje o podjetni tvu, zagonu podjetja, ustvarjalnosti, pravnih vpra anjih za uspe nost podjetja in
upravljanju ugleda, individualna mentorstva podjetni kih idej ipd. V posodabljanje strokovnih tudijskih programov bodo vklju
ena tudi podjetja, predvsem pri opredeljevanju
profilov kompetenc tudijskih programov, pri
emer bo dana ustrezna skrb ravnoteju med splo nim akademskim pristopom in potrebami industrije.
Ukrepi
+---+----------------+--------------+--------+------------------+
|| Kljuni | | | Izbrani |
| | podroni cilj | | | kazalniki |
|| | | | s ciljnimi |
|| | | | vrednostmi |
+---+----------------+--------------+--------+------------------+
|| | | |Ugled znanosti |
| |Ugled znanosti | | |Inovacijska |
| |in visoka | | |kultura |
| |inovacijska | | |Dele |
| |kultura v | | |inovacijsko |
| |dru bi | | |dejavnih |
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 27 of 36
|66 |Priprava |Vlada RS | 2012 |Sprejet nart |
| |akcijskega |(gospodarstvo,| | |
| |narta za |znanost, | | |
| |spodbujanje |tehnologija, | | |
| |inovativnosti z |inovacije) | | |
| |internacionalizacijo| || |
+---+--------------------+--------------+------+----------------+
|67 |Uveljavitev in |Vlada RS |2011– |Posredni |
| |podpora zaiti |(gospodarstvo)| 2020 |(sistemski) |
| |in upravljanju | | |uinek |
| |pravic | | |Evropski |
| |intelektualne | | |visokotehnoloki|
| |lastnine v | | |patenti na mio. |
| |zasebnem | | |prebivalcev |
| |sektorju | | |Patentne |
|| | | |prijave po PCT |
|| | | |na mrd. evrov |
|| | | |BDP |
|| | | |Zaitene |
|| | | |blagovne znamke |
|| | | |na mrd. evrov |
|| | | |BDP (Community |
|| | | |trademarks) |
|| | | |Zaiteni |
|| | | |modeli na mrd. |
|| | | |evrov BDP |
|| | | |(Community |
|| | | |designs) |
+---+--------------------+--------------+------+----------------+
6 PROMOCIJA ZNANOSTI, USTVARJALNOSTI IN INOVATIVNOSTI V DRU
BI IN IZOBRA
EVANJU
Vodilo zasnove na znanju temelje
e drube so posamezniki, ki se lotevajo problemov znanstveno-raziskovalno, obenem pa drubeno okolje u
inkuje tudi kot valilnica novih idej
in znanstvenikov. Znanje in ustvarjalnost sta v tak ni drubi vrednoti, v gospodarstvu pa kapital in naloba. Kot tak nega ga dojemajo predvsem pogumni posamezniki, ki znanje
ali zamisel na trgu ponudijo vsem, tako pa prispevajo k razcvetu gospodarstva in skupnemu napredku celotne drube. Uravnoteen raziskovalni in inovacijski sistem skrbi za
opremljanje posameznikov z znanjem, pogumom in ve
inami za odgovorno podjetni tvo.
Stanje
Javna podoba in poloaj raziskovalcev in raziskovalk v Sloveniji nista ustrezna. Njihovi doseki pogosto niso prepoznavni, njihovo delo pa je sprejeto kot premalo drubeno
pomembno. Dravljani se pogosto ne zavedajo njihovega prispevka k re evanju drubenih problemov in konkuren
nosti gospodarstva ter ne poznajo svetovno priznanih dognanj
in izdelkov doma
ih znanstvenikov in inovatorjev. Odgovornost za neprepoznavnost njihovega dela nosijo vsi – oni sami, njihove institucije, mediji, apati
ni posamezniki, pa tudi
raziskovalni in inovacijski sistem, vklju
no z ministrstvi in izvajalskimi agencijami, ki tovrstnega promocije ne spodbuja dovolj. Raziskovalcem poleg dostopa do sredstev pogosto
manjka poguma, predvsem pa podjetni kih ve
in in znanja za komercializacijo svojih dognanj. Slednje si pridobivajo sami, na ve
ini znanstvenih podro
ij najpogosteje ele pozno
v svoji karieri. Slovenski izobraevalni sistem na vseh ravneh, predvsem pa na nijih, namre
ne zagotavlja zadostne pridobitve tovrstnega znanja.
Cilji
1. Popularizacija znanosti
Vzpostavljanje znanstvene kulture in raziskovalne miselnosti se za
ne z vzgojo predvsem mladih. olski u
ni programi na tem podro
ju niso u
inkoviti – premalo njihovih
vsebin prikazuje raznovrstno uporabo znanosti in znanja, zato si bomo prizadevali za ve
tovrstne vsebine.
Znanost mora postati predmet radovednosti mladih. S promocijskimi dejavnostmi in podporo centrom, ki mladim omogo
ajo preivljanje prostega
asa v stiku z znanostjo, jim
bomo to posku ali pribliati in vzpostaviti osnovno infrastrukturo za prakti
ni preizkus njihovih zamisli.
2. Promocija kulture ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti
Za razvoj inovativne slovenske drube je treba uveljavljati podjetnost ter zagotavljati ugodno ozra
je za pospe evanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetni tva. Izbolj ati je
treba komuniciranje o ustvarjalnosti in inovativnosti kot vrednote v vseh medijih in na vseh stopnjah izobraevalnega procesa. Prilagodili ga bomo tako, da bo podpiral samostojno
razmi ljanje, re evanje problemov, ustvarjalnost, inventivnost, podjetnost in razvoj drugih osebnih ve
in, predvsem na poznej ih ravneh izobraevanja pa bo tudi opogumljal
uresni
itev zamisli in podjetni tvo. Z vklju
evanjem uveljavljenih strokovnjakov iz podjetni kega sektorja v izobraevalni proces na terciarni ravni se bo usposobilo ve
tudentov in
se izbolj ala kakovost raziskovalnega dela mladih.
3. Prenova tudijskih programov na terciarni ravni
Pri posodabljanju univerzitetnih in visoko olskih tudijskih programov bo namenjeno ve
pozornosti ukrepom in vsebinam, ki podpirajo in spodbujajo ustvarjalnost, inovativnost,
usmerjenost k dosekom in podjetni tvo. Ena od spremljevalnih dejavnosti tudija na terciarni ravni mora biti, da tudent e v tem
asu vzpostavlja mreo stikov z delodajalci in
morebitnimi viri financiranja, kar mu olaj a razvoj lastne karierne poti. Za to morajo univerze in drava razviti ustrezne mehanizme, npr. sre
anja z drubeno uveljavljenimi
diplomanti (alumni) in gostujo
imi predavatelji, ki so uspe ni podjetniki in mladi tudentski podjetniki, mreo povezav z gospodarskimi zbornicami in posameznimi podjetji,
moderirana in ciljno usmerjena sre
anja tudentov tehni kih in poslovnih ved, seminarje o podjetni tvu, zagonu podjetja, ustvarjalnosti, pravnih vpra anjih za uspe nost podjetja in
upravljanju ugleda, individualna mentorstva podjetni kih idej ipd. V posodabljanje strokovnih tudijskih programov bodo vklju
ena tudi podjetja, predvsem pri opredeljevanju
profilov kompetenc tudijskih programov, pri
emer bo dana ustrezna skrb ravnoteju med splo nim akademskim pristopom in potrebami industrije.
Ukrepi
+---+----------------+--------------+--------+------------------+
|| Kljuni | | | Izbrani |
| | podroni cilj | | | kazalniki |
|| | | | s ciljnimi |
|| | | | vrednostmi |
+---+----------------+--------------+--------+------------------+
|| | | |Ugled znanosti |
| |Ugled znanosti | | |Inovacijska |
| |in visoka | | |kultura |
| |inovacijska | | |Dele |
| |kultura v | | |inovacijsko |
| |dru bi | | |dejavnih |
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 27 of 36
