Page 407 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 407
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
|| | | |kapitalu v |
|| | | |dr avi |
|| | | |Dostopnost |
| | | | |virov tveganega|
| | | | |kapitala – WEF |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
|60 |Podpora pri |Vlada RS | 2012 |Poveanje |
| |vkljuevanju in|(gospodarstvo, | |dodane |
| |uveljavljanju |znanost, | |vrednosti na |
| |podjetij v |tehnologija, | |zaposlenega v |
| |mednarodnih |inovacije) | |podjetjih – |
| |verigah | | |prejemnikih |
| |vrednosti | | |sredstev, v |
| | | | |primerjavi s |
|| | | |poveanjem |
|| | | |dodane |
| | | | |vrednosti v |
|| | | |osnovnem |
|| | | |tevilu |
|| | | |podjetij |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
|61 |Priprava |Vlada RS |2012–2020 |Sprejet nart |
| |akcijskega |(finance, | |Dele javnih |
| |narta in |gospodarstvo, | |naroil za |
| |sistema za |znanost, | |inovativne |
| |inovativna |tehnologija, | |izdelke in |
| |javna naroila |inovacije) | |storitve v vseh|
|| | | |javnih |
|| | | |naroilih |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
|62 |Podpora |Vlada RS | 2012 |tevilo |
| |stratekim |(znanost, | |podjetij, |
| |razvojno- |tehnologija, | |vodilnih v |
| |raziskovalnim |inovacije, | |tr nih niah |
| |projektom za |gospodarstvo) | |(ampioni) |
| |preboj na | || |
| |globalne trge | || |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
|63 |Ureditev |Vlada RS | 2012 |Redno |
| |poslovnega |(gospodarstvo) | |spremljanje in |
| |okolja skladno | | |posodabljanje |
| |z akcijskim | | |akcijskega |
| |nartom glede | | |narta |
| |na akt za mala | | |Uvajanje |
| |podjetja | | |sprememb |
|| | | |poslovnega |
|| | | |okolja |
| | | | |Izboljanje |
| | | | |ocene |
|| | | |poslovnega |
| | | | |okolja po GEM |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
5.4 Krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij
V dana njem svetu morajo podjetja neprestano sistemati
no razvijati, premi ljeno in hitro uvajati nove poslovne modele, organizacijske re itve, inovativne proizvode ter
obvladovati nove poslovne povezave in trge, tako pa krepiti svoje inovacijske sposobnosti. Le tako lahko tekmujejo v globalnem okolju ali so celo korak pred konkurenco. Pri tem
gre za krepitev menederskih, organizacijskih in tehnolo kih sposobnosti, s katerimi podjetja ohranjajo in pove
ujejo svoje konkuren
ne prednosti.
Stanje
Gospodarska kriza je Slovenijo e bolj prizadela zaradi sestave njenega gospodarstva, v katerem so v ospredju predelovalne dejavnosti z nizko dodano vrednostjo in visoko
izvozno usmerjenostjo. Te dejavnosti so v letu 2007 ustvarile kar 68,3% slovenskega izvoza blaga in storitev ter zaposlovale kar 41,9% vseh zaposlenih v gospodarskih drubah,
zato so po izvozni pomembnosti in tevilu zaposlenih najpoglavitnej i, hkrati pa eden naj ibkej ih
lenov slovenskega gospodarstva. V letu 2007 so ustvarile le 31.235 evrov
dodane vrednosti na zaposlenega (povpre
je nizkotehnolo ke industrije EU 15 v letu 2000 je bilo 42.000 evrov) ob 4,3-odstotnem deleu dobi
ka v prihodkih. Slovenska podjetja
so preteno nizke in srednje tehnolo ke zahtevnosti, so premalo razvojno in inovacijsko dejavna ter konkurirajo na globalnem trgu ve
inoma tam, kjer je precej konkurence in kjer
so cenovni pritiski zato veliki. Druga teava je, da je v strukturi proizvodov sorazmerno majhen dele kon
nih celovitih izdelkov, prevladujejo predvsem posamezne komponente in
sklopi ter dodelavni posli. To pomeni, da so tevilna podjetja sposobna obvladovati le posamezne dele inovacijske dejavnosti, poudarek je na procesnih in manj na produktnih
inovacijah.
Na drugi strani pa je v storitvenih dejavnostih, ki predstavljajo velik del slovenskega gospodarstva, njihova dodana vrednost pa je 62% celotnega gospodarstva, nezadostno
izkori
ena inovacijska zmogljivost. Monosti inoviranja so premalo izrabljene tudi v javnih storitvah, kakr ne so zdravstvo in okolje ter javna uprava.
Ve
ina slovenskihih podjetij zaradi neustreznih poslovnih modelov in premalo razvojno usmerjenega upravljanja e zmeraj posluje po ekonomiji obsega, pri kateri je poudarek
na koli
ini in manj na dodani vrednosti. Razvojne monosti slovenskega gospodarstva so omejene z monostjo trenja doma
ih izdelkov in storitev ter premajhnim deleem
prodaje kon
nim kupcem. Slovensko gospodarstvo je brez zadostnega notranjega trga, kar ve
inoma omejuje razvoj novih izdelkov in tehnologij ter oteuje prodor na globalne
trge.
Cilji
Glavni cilj je okrepiti inovacijske sposobnosti podjetij kot pogoj za pove
anje dodane vrednosti, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in dolgoro
no konkuren
nost
gospodarstva. Ukrepi na tem podro
ju se tesno povezujejo z izobraevalno in industrijsko politiko. Za uresni
itev tega cilja potrebujemo ustrezne spodbude:
1. Spodbude za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij
Pri tem je najpomembnej e spodbujanje prestrukturiranja poslovnih modelov podjetij. Spodbujali jih bomo k dolgoro
nemu prestrukturiranju teh modelov, proizvodnih strategij in
sistemov vodenja in vklju
evanja kreativnih industrij. V tem okviru bodo ukrepi usmerjeni h krepitvi menederskih, organizacijskih in tehnolo kih sposobnosti zlasti malih in srednje
velikih podjetij. e posebno bomo spodbujali razli
ne oblike horizontalnega in vertikalnega povezovanja podjetij v dobaviteljskih verigah, tehnolo kih mreah in grozdih ter
ponudnikih storitev,.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 25 of 36
|| | | |kapitalu v |
|| | | |dr avi |
|| | | |Dostopnost |
| | | | |virov tveganega|
| | | | |kapitala – WEF |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
|60 |Podpora pri |Vlada RS | 2012 |Poveanje |
| |vkljuevanju in|(gospodarstvo, | |dodane |
| |uveljavljanju |znanost, | |vrednosti na |
| |podjetij v |tehnologija, | |zaposlenega v |
| |mednarodnih |inovacije) | |podjetjih – |
| |verigah | | |prejemnikih |
| |vrednosti | | |sredstev, v |
| | | | |primerjavi s |
|| | | |poveanjem |
|| | | |dodane |
| | | | |vrednosti v |
|| | | |osnovnem |
|| | | |tevilu |
|| | | |podjetij |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
|61 |Priprava |Vlada RS |2012–2020 |Sprejet nart |
| |akcijskega |(finance, | |Dele javnih |
| |narta in |gospodarstvo, | |naroil za |
| |sistema za |znanost, | |inovativne |
| |inovativna |tehnologija, | |izdelke in |
| |javna naroila |inovacije) | |storitve v vseh|
|| | | |javnih |
|| | | |naroilih |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
|62 |Podpora |Vlada RS | 2012 |tevilo |
| |stratekim |(znanost, | |podjetij, |
| |razvojno- |tehnologija, | |vodilnih v |
| |raziskovalnim |inovacije, | |tr nih niah |
| |projektom za |gospodarstvo) | |(ampioni) |
| |preboj na | || |
| |globalne trge | || |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
|63 |Ureditev |Vlada RS | 2012 |Redno |
| |poslovnega |(gospodarstvo) | |spremljanje in |
| |okolja skladno | | |posodabljanje |
| |z akcijskim | | |akcijskega |
| |nartom glede | | |narta |
| |na akt za mala | | |Uvajanje |
| |podjetja | | |sprememb |
|| | | |poslovnega |
|| | | |okolja |
| | | | |Izboljanje |
| | | | |ocene |
|| | | |poslovnega |
| | | | |okolja po GEM |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
5.4 Krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij
V dana njem svetu morajo podjetja neprestano sistemati
no razvijati, premi ljeno in hitro uvajati nove poslovne modele, organizacijske re itve, inovativne proizvode ter
obvladovati nove poslovne povezave in trge, tako pa krepiti svoje inovacijske sposobnosti. Le tako lahko tekmujejo v globalnem okolju ali so celo korak pred konkurenco. Pri tem
gre za krepitev menederskih, organizacijskih in tehnolo kih sposobnosti, s katerimi podjetja ohranjajo in pove
ujejo svoje konkuren
ne prednosti.
Stanje
Gospodarska kriza je Slovenijo e bolj prizadela zaradi sestave njenega gospodarstva, v katerem so v ospredju predelovalne dejavnosti z nizko dodano vrednostjo in visoko
izvozno usmerjenostjo. Te dejavnosti so v letu 2007 ustvarile kar 68,3% slovenskega izvoza blaga in storitev ter zaposlovale kar 41,9% vseh zaposlenih v gospodarskih drubah,
zato so po izvozni pomembnosti in tevilu zaposlenih najpoglavitnej i, hkrati pa eden naj ibkej ih
lenov slovenskega gospodarstva. V letu 2007 so ustvarile le 31.235 evrov
dodane vrednosti na zaposlenega (povpre
je nizkotehnolo ke industrije EU 15 v letu 2000 je bilo 42.000 evrov) ob 4,3-odstotnem deleu dobi
ka v prihodkih. Slovenska podjetja
so preteno nizke in srednje tehnolo ke zahtevnosti, so premalo razvojno in inovacijsko dejavna ter konkurirajo na globalnem trgu ve
inoma tam, kjer je precej konkurence in kjer
so cenovni pritiski zato veliki. Druga teava je, da je v strukturi proizvodov sorazmerno majhen dele kon
nih celovitih izdelkov, prevladujejo predvsem posamezne komponente in
sklopi ter dodelavni posli. To pomeni, da so tevilna podjetja sposobna obvladovati le posamezne dele inovacijske dejavnosti, poudarek je na procesnih in manj na produktnih
inovacijah.
Na drugi strani pa je v storitvenih dejavnostih, ki predstavljajo velik del slovenskega gospodarstva, njihova dodana vrednost pa je 62% celotnega gospodarstva, nezadostno
izkori
ena inovacijska zmogljivost. Monosti inoviranja so premalo izrabljene tudi v javnih storitvah, kakr ne so zdravstvo in okolje ter javna uprava.
Ve
ina slovenskihih podjetij zaradi neustreznih poslovnih modelov in premalo razvojno usmerjenega upravljanja e zmeraj posluje po ekonomiji obsega, pri kateri je poudarek
na koli
ini in manj na dodani vrednosti. Razvojne monosti slovenskega gospodarstva so omejene z monostjo trenja doma
ih izdelkov in storitev ter premajhnim deleem
prodaje kon
nim kupcem. Slovensko gospodarstvo je brez zadostnega notranjega trga, kar ve
inoma omejuje razvoj novih izdelkov in tehnologij ter oteuje prodor na globalne
trge.
Cilji
Glavni cilj je okrepiti inovacijske sposobnosti podjetij kot pogoj za pove
anje dodane vrednosti, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in dolgoro
no konkuren
nost
gospodarstva. Ukrepi na tem podro
ju se tesno povezujejo z izobraevalno in industrijsko politiko. Za uresni
itev tega cilja potrebujemo ustrezne spodbude:
1. Spodbude za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij
Pri tem je najpomembnej e spodbujanje prestrukturiranja poslovnih modelov podjetij. Spodbujali jih bomo k dolgoro
nemu prestrukturiranju teh modelov, proizvodnih strategij in
sistemov vodenja in vklju
evanja kreativnih industrij. V tem okviru bodo ukrepi usmerjeni h krepitvi menederskih, organizacijskih in tehnolo kih sposobnosti zlasti malih in srednje
velikih podjetij. e posebno bomo spodbujali razli
ne oblike horizontalnega in vertikalnega povezovanja podjetij v dobaviteljskih verigah, tehnolo kih mreah in grozdih ter
ponudnikih storitev,.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 25 of 36
