Page 400 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 400
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
| | | | |sredstva za ta |
| | | | |namen kot % |
| | | | |vseh sredstev |
| | | | |za RI |
|| | | |Mednarodni |
| | | | |centri RI, kjer|
|| | | |sodeluje |
| | | | |Slovenija kot |
| | | | |uporabnica na |
| | | | |podlagi plaane|
| | | | |»pristojbine« –|
| | | | |sredstva za ta |
| | | | |namen kot % |
| | | | |vseh sredstev |
| | | | |za RI |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 44 |Sprejem Narta |Vlada RS | 2011 |Sprejet nart |
| |razvoja |(znanost, | | |
| |raziskovalne |tehnologija, | | |
| |infrastrukture |inovacije) | | |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
4.4 Razvoj podjetni ko-inovacijske infrastrukture
Inovacije so eden najpomembnej ih elementov rasti gospodarstva ter hkrati odgovor na re evanje drubenih in socialnih izzivov. Podjetniki so tisti, ki imajo osrednjo vlogo v
inovacijskem procesu, saj idejam in znanju dodajajo komercialno vrednost in ustvarjajo zaposlitve. Za razvoj konkuren
nega gospodarstva je izredno pomembna vzpostavitev
u
inkovite podjetni ko-inovacijske infrastrukture.
K podjetni ko-inovacijski infrastrukturi pri tevamo vladne izvajalske institucije, subjekte podpornega okolja, opredeljene v Zakonu o podpornem okolju za podjetni tvo (ZPOP-1)
(18), pa tudi druge javne in zasebne institucije ter finan
ne posrednike, ki zagotavljajo podporo podjetnikom in podjetjem pri razvoju poslovne ideje.
Medtem ko so raziskave in razvoj e vedno zelo pomemben del inovacijskega procesa, se zaradi spremenjene narave inoviranja in spremenjene vloge delenikov v tem
procesu nova vrednost v gospodarstvu prednostno ustvarja s prepletanjem ve
dejavnosti. V sodobnem poslovnem okolju poteka inovacijski proces v sodelovanju z dobavitelji,
kupci, konkurenco, visoko olskim sektorjem, znanstvenoraziskovalnimi organizacijami in seveda drugimi podjetji. Ta mrea omogo
a vsem, e zlasti pa malim inovativnim
podjetjem, da premostijo tevilne ovire in omejitve, vezane na njihovo majhnost, omejenost virov ali stopnjo razvoja, predvsem pa teave pri dostopu do financiranja, partnerstev in
trgov, omejene tehnolo ke zmogljivosti in pomanjkljivo menedersko znanje.
Podjetni ko-inovacijska infrastruktura mora podpirati zasnovo odprtih inovacij in povezovanja v mreah, ki vklju
ujejo mala, srednja in velika podjetja, visoko olske zavode,
raziskovalne in titute, razli
ne vladne institucije in druge delenike v inovacijskem procesu. Zagotavljati mora podporo ne le tehnolo kim, ampak tudi netehnolo kim inovacijam. To
pomeni, da je treba nameniti posebno pozornost vodenju, organizacijskim spremembam, novim poslovnim modelom, oblikovanju in ustvarjalnosti, trenju in na splo no razvoju
sposobnosti za obvladovanje in prilagajanje spremembam. Netehnolo ke inovacije in tako kreativna industrija so pomembne zlasti v storitvenih dejavnostih, ki predstavljajo
preteni del slovenskega gospodarstva. Podjetni ko-inovacijska infrastruktura vklju
uje tudi ir e zakonodajno okolje in splo no vzdu je, ki spodbuja ustvarjalnost, inovativnost in
podjetni tvo.
Stanje
Slovenija ima razvito iroko podjetni ko-inovacijsko infrastrukturo z velikim tevilom izvajalskih in podpornih institucij, katerih najve
ja pomanjkljivost je velika razdrobljenost in
neusklajenost.
Poslanstvo razli
nih izvajalskih institucij in njihova odgovornost za uresni
evanje ciljev razvojne politike nista opredeljena dovolj jasno. Programi in ukrepi se podvajajo,
povezovanja med njimi ni, zato je sistem nepregleden, nepopolno izrabljen, premalo u
inkovit in neustaljen.
V Sloveniji so se na podlagi spodbujevalnih ukrepov drave vzpostavile razli
ne javne in zasebne institucije, ki povezujejo podjetja in JRO ter zagotavljajo podporne storitve
zanje (npr. tehnolo ki centri, tehnolo ki parki, podjetni ki in univerzitetni inkubatorji, grozdi in tehnolo ke mree …). Z Zakonom o podpornem okolju za podjetni tvo so postavljene
pravne podlage za sovlaganje drave v razvoj storitev podpornih institucij, a izvaja se delno in nesistemati
no. Vloga teh podpornih institucij v primerjavi z javnimi izvajalskimi
agencijami ni jasna, zato se programi in ukrepi ponekod podvajajo.
Sistem spremljanja in vrednotenja u
inkov ni vzpostavljen.
Za ustvarjanje pozitivne inovacijske mikroklime mora Slovenija nadaljevati premike pri krepitvi kulture ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti, kar je opredeljeno v poglavju 6.
Cilj
Cilj je vzpostaviti celovito in kakovostno mreo podpornih institucij, in sicer:
1. Izbolj ati u
inkovitost delovanja javnih izvajalskih institucij
S povezovanjem in prestrukturiranjem javnih izvajalskih institucij s podro
ij raziskav in razvoja, inovacij in podjetni tva bo odpravljeno podvajanje pri pripravi in izvajanju
ukrepov razvojnih politik. Ve
ja u
inkovitost delovanja bo zagotovljena z jasno opredeljenim poslanstvom, nalogami in odgovornostmi za uresni
evanje ciljev razvojne politike ter
rednim vrednotenjem njihovega dela, skladno z ukrepi iz 2. poglavja. Preverjeni bosta strokovna in stro kovna u
inkovitost izvajanja posameznih javnih nalog ter monost za
njihovo optimizacijo s prenosom pooblastil za izvajanje na strokovno najbolj usposobljene javne ali zasebne institucije.
2. Posodobiti mreo podpornih subjektov v podjetni tvu in inovacijah
Za bolj e izkori
anje podjetni kih in inovacijskih in spodbuditev povezovanja v gospodarstvu ter med raziskovalnimi, izobraevalnimi, kulturnimi organizacijami, posamezniki
(raziskovalci, inovatorji in umetniki) in gospodarstvom bomo oblikovali celovito strategijo za razvoj mree podpornih institucij (kot so na primer tehnolo ki in razvojni centri, grozdi,
oblikovalski centri, tehnolo ki parki, inkubatorji, …), ki lahko z vklju
itvijo v mreo zagotavljajo dodatne podporne storitve za ir i krog uporabnikov. Posebna pozornost bo
namenjena razvoju storitev v podporo uvajanju novih poslovnih modelov in spodbujanju mednarodnega povezovanja. V tem okviru sta nujna tudi u
inkovit in enostaven dostop do
zmogljivosti delujo
e raziskovalno-razvojne infrastrukture ter pospe evanje tehnolo kega transfera oz. dejavnosti pisarn za prenos tehnologij, opredeljen v poglavju 3.2.
Z oblikovanjem celovite mree podpornih institucij bomo uporabnikom omogo
ili ve
jo preglednost in bolj i dostop do teh storitev. Zagotovljena bo ve
ja zanesljivost in
predvidljivost delovanja podjetni ko-inovacijske infrastrukture s financiranjem ve
letnih programov posameznih institucij, izbranih po kakovosti storitev in z rednim vrednotenjem
uspe nosti izvajanja.
3. Izbolj ati preglednost in dostopnost informacij o javnih razpisih
Ukrep zahteva vzpostavitev enotnega portala za objavo vseh javnih razpisov z iskalnikom za zainteresirane uporabnike ter izvedbo skladno z Zakonom o javnih financah(19) in
dolo
ili o javni in pregledni objavi javnih razpisov, kar je zdaj zagotovljeno z objavo v Uradnem listu RS. Portal bo postal enotna in skupna to
ka za objavo javnih razpisov po
zgledu objave javnih naro
il ter bo hkrati pomenil poenostavitev in pocenitev.(20)
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 18 of 36
| | | | |sredstva za ta |
| | | | |namen kot % |
| | | | |vseh sredstev |
| | | | |za RI |
|| | | |Mednarodni |
| | | | |centri RI, kjer|
|| | | |sodeluje |
| | | | |Slovenija kot |
| | | | |uporabnica na |
| | | | |podlagi plaane|
| | | | |»pristojbine« –|
| | | | |sredstva za ta |
| | | | |namen kot % |
| | | | |vseh sredstev |
| | | | |za RI |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 44 |Sprejem Narta |Vlada RS | 2011 |Sprejet nart |
| |razvoja |(znanost, | | |
| |raziskovalne |tehnologija, | | |
| |infrastrukture |inovacije) | | |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
4.4 Razvoj podjetni ko-inovacijske infrastrukture
Inovacije so eden najpomembnej ih elementov rasti gospodarstva ter hkrati odgovor na re evanje drubenih in socialnih izzivov. Podjetniki so tisti, ki imajo osrednjo vlogo v
inovacijskem procesu, saj idejam in znanju dodajajo komercialno vrednost in ustvarjajo zaposlitve. Za razvoj konkuren
nega gospodarstva je izredno pomembna vzpostavitev
u
inkovite podjetni ko-inovacijske infrastrukture.
K podjetni ko-inovacijski infrastrukturi pri tevamo vladne izvajalske institucije, subjekte podpornega okolja, opredeljene v Zakonu o podpornem okolju za podjetni tvo (ZPOP-1)
(18), pa tudi druge javne in zasebne institucije ter finan
ne posrednike, ki zagotavljajo podporo podjetnikom in podjetjem pri razvoju poslovne ideje.
Medtem ko so raziskave in razvoj e vedno zelo pomemben del inovacijskega procesa, se zaradi spremenjene narave inoviranja in spremenjene vloge delenikov v tem
procesu nova vrednost v gospodarstvu prednostno ustvarja s prepletanjem ve
dejavnosti. V sodobnem poslovnem okolju poteka inovacijski proces v sodelovanju z dobavitelji,
kupci, konkurenco, visoko olskim sektorjem, znanstvenoraziskovalnimi organizacijami in seveda drugimi podjetji. Ta mrea omogo
a vsem, e zlasti pa malim inovativnim
podjetjem, da premostijo tevilne ovire in omejitve, vezane na njihovo majhnost, omejenost virov ali stopnjo razvoja, predvsem pa teave pri dostopu do financiranja, partnerstev in
trgov, omejene tehnolo ke zmogljivosti in pomanjkljivo menedersko znanje.
Podjetni ko-inovacijska infrastruktura mora podpirati zasnovo odprtih inovacij in povezovanja v mreah, ki vklju
ujejo mala, srednja in velika podjetja, visoko olske zavode,
raziskovalne in titute, razli
ne vladne institucije in druge delenike v inovacijskem procesu. Zagotavljati mora podporo ne le tehnolo kim, ampak tudi netehnolo kim inovacijam. To
pomeni, da je treba nameniti posebno pozornost vodenju, organizacijskim spremembam, novim poslovnim modelom, oblikovanju in ustvarjalnosti, trenju in na splo no razvoju
sposobnosti za obvladovanje in prilagajanje spremembam. Netehnolo ke inovacije in tako kreativna industrija so pomembne zlasti v storitvenih dejavnostih, ki predstavljajo
preteni del slovenskega gospodarstva. Podjetni ko-inovacijska infrastruktura vklju
uje tudi ir e zakonodajno okolje in splo no vzdu je, ki spodbuja ustvarjalnost, inovativnost in
podjetni tvo.
Stanje
Slovenija ima razvito iroko podjetni ko-inovacijsko infrastrukturo z velikim tevilom izvajalskih in podpornih institucij, katerih najve
ja pomanjkljivost je velika razdrobljenost in
neusklajenost.
Poslanstvo razli
nih izvajalskih institucij in njihova odgovornost za uresni
evanje ciljev razvojne politike nista opredeljena dovolj jasno. Programi in ukrepi se podvajajo,
povezovanja med njimi ni, zato je sistem nepregleden, nepopolno izrabljen, premalo u
inkovit in neustaljen.
V Sloveniji so se na podlagi spodbujevalnih ukrepov drave vzpostavile razli
ne javne in zasebne institucije, ki povezujejo podjetja in JRO ter zagotavljajo podporne storitve
zanje (npr. tehnolo ki centri, tehnolo ki parki, podjetni ki in univerzitetni inkubatorji, grozdi in tehnolo ke mree …). Z Zakonom o podpornem okolju za podjetni tvo so postavljene
pravne podlage za sovlaganje drave v razvoj storitev podpornih institucij, a izvaja se delno in nesistemati
no. Vloga teh podpornih institucij v primerjavi z javnimi izvajalskimi
agencijami ni jasna, zato se programi in ukrepi ponekod podvajajo.
Sistem spremljanja in vrednotenja u
inkov ni vzpostavljen.
Za ustvarjanje pozitivne inovacijske mikroklime mora Slovenija nadaljevati premike pri krepitvi kulture ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti, kar je opredeljeno v poglavju 6.
Cilj
Cilj je vzpostaviti celovito in kakovostno mreo podpornih institucij, in sicer:
1. Izbolj ati u
inkovitost delovanja javnih izvajalskih institucij
S povezovanjem in prestrukturiranjem javnih izvajalskih institucij s podro
ij raziskav in razvoja, inovacij in podjetni tva bo odpravljeno podvajanje pri pripravi in izvajanju
ukrepov razvojnih politik. Ve
ja u
inkovitost delovanja bo zagotovljena z jasno opredeljenim poslanstvom, nalogami in odgovornostmi za uresni
evanje ciljev razvojne politike ter
rednim vrednotenjem njihovega dela, skladno z ukrepi iz 2. poglavja. Preverjeni bosta strokovna in stro kovna u
inkovitost izvajanja posameznih javnih nalog ter monost za
njihovo optimizacijo s prenosom pooblastil za izvajanje na strokovno najbolj usposobljene javne ali zasebne institucije.
2. Posodobiti mreo podpornih subjektov v podjetni tvu in inovacijah
Za bolj e izkori
anje podjetni kih in inovacijskih in spodbuditev povezovanja v gospodarstvu ter med raziskovalnimi, izobraevalnimi, kulturnimi organizacijami, posamezniki
(raziskovalci, inovatorji in umetniki) in gospodarstvom bomo oblikovali celovito strategijo za razvoj mree podpornih institucij (kot so na primer tehnolo ki in razvojni centri, grozdi,
oblikovalski centri, tehnolo ki parki, inkubatorji, …), ki lahko z vklju
itvijo v mreo zagotavljajo dodatne podporne storitve za ir i krog uporabnikov. Posebna pozornost bo
namenjena razvoju storitev v podporo uvajanju novih poslovnih modelov in spodbujanju mednarodnega povezovanja. V tem okviru sta nujna tudi u
inkovit in enostaven dostop do
zmogljivosti delujo
e raziskovalno-razvojne infrastrukture ter pospe evanje tehnolo kega transfera oz. dejavnosti pisarn za prenos tehnologij, opredeljen v poglavju 3.2.
Z oblikovanjem celovite mree podpornih institucij bomo uporabnikom omogo
ili ve
jo preglednost in bolj i dostop do teh storitev. Zagotovljena bo ve
ja zanesljivost in
predvidljivost delovanja podjetni ko-inovacijske infrastrukture s financiranjem ve
letnih programov posameznih institucij, izbranih po kakovosti storitev in z rednim vrednotenjem
uspe nosti izvajanja.
3. Izbolj ati preglednost in dostopnost informacij o javnih razpisih
Ukrep zahteva vzpostavitev enotnega portala za objavo vseh javnih razpisov z iskalnikom za zainteresirane uporabnike ter izvedbo skladno z Zakonom o javnih financah(19) in
dolo
ili o javni in pregledni objavi javnih razpisov, kar je zdaj zagotovljeno z objavo v Uradnem listu RS. Portal bo postal enotna in skupna to
ka za objavo javnih razpisov po
zgledu objave javnih naro
il ter bo hkrati pomenil poenostavitev in pocenitev.(20)
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 18 of 36
