Page 402 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 402
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
|| | | |tevilo |
|| | | |uspeno |
|| | | |prenesenih |
|| | | |invencij |
|| | | |posameznikov v|
|| | | |gospodarsko |
|| | | |uporabo |
|| | | |Dele |
|| | | |podjetij, ki |
|| | | |so uvedla |
|| | | |tehnoloko |
|| | | |inovacijo, med|
|| | | |vsemi podjetji|
|| | | |Dele |
|| | | |podjetij, ki |
|| | | |so uvedla |
|| | | |netehnoloko |
|| | | |inovacijo, med|
|| | | |vsemi podjetji|
|| | | |Dele |
|| | | |podjetij v |
|| | | |storitvenih |
|| | | |dejavnostih, |
|| | | |ki so uvedla |
|| | | |inovacijo, med|
|| | | |vsemi podjetji|
|| | | |v storitvenih |
|| | | |dejavnostih |
+----+-----------------+---------------+---------+--------------+
|47 |Odprta |Vlada RS | 2012 |Vzpostavitev |
| |platforma za |(gospodarstvo) | |platforme |
| |povezovanje oz. | || |
| |mre enje (e- | || |
| |okolje) | || |
+----+-----------------+---------------+---------+--------------+
|48 |Enotni portal |Vlada RS (javna| 2011 |Uvedba portala|
| |za objavo vseh |uprava) | | |
| |javnih razpisov | || |
+----+-----------------+---------------+---------+--------------+
4.5 Informacijska infrastruktura v podporo inovacijskemu sistemu
Informacijsko komunikacijska infrastruktura (IKT) je eden izmed klju
nih strate kih podpornih gradnikov evropskih raziskovalnih in inovacijskih politik. Inovacije ter z njimi
povezan gospodarski in drubeni razvoj so ve
inoma odvisni od hitrosti znanstvenega napredka, ki ga danes zagotavlja le odprto in
ezmejno sodelovanje znanstvenikov z vsega
sveta po hitrem irokopasovnem omreju. Poleg tega sodobna znanost za modeliranje kompleksnih sistemov in procesiranje obsenih podatkovnih zbirk podatkov vedno bolj
izrablja monosti, ki jih ponuja
edalje ve
ja ra
unska mo
procesorjev, in skoraj neomejene monosti hrambe obsenih znanstvenih podatkovnih zbirk.
IKT je v zadnjih letih mo
no spremenila na
in raziskovalnega dela, kar se kae v uveljavljanju novih raziskovalnih pristopov in metod na marsikaterem raziskovalnem podro
ju.
To spremembo, ki jo imenujemo e-znanost (ang. e-Science),(21) lahko primerjamo z »znanstveno renesanso«, ki je postavila temelje moderne znanosti.
Stanje
Slovenija mora za ohranitev svoje vpetosti v mednarodne raziskovalne tokove to paradigmo sprejeti ter za to zagotoviti sredstva za razvoj in vzdrevanje potrebne e-
infrastrukture, ki bo omogo
ala, »da v polni meri izkoristimo nastajajo
e porazdeljene oblike raziskovalne dejavnosti (e-znanost), temelje
e na mednarodnih raziskovalnih mreah,
ki jih omogo
ata razpololjivost in kakovost evropskih omrenih infrastruktur, kot so GEANT in e-znanstvena GRID-omreja«(22). Slovenija se v GEANT in e-znanstveno GRID-
omreje vklju
uje z delovanjem Javnega zavoda ARNES, za katerega delovanje zagotavlja sredstva MVZT. Za celovit razvoj irokopasovnih omreij je MVZT v letu 2008 sprejelo
Strategijo razvoja irokopasovnih omreij v Sloveniji.
Cilji:
1. Okrepiti temelj znanstvene e-infrastrukture, ki zagotavlja podporo slovenski raziskovalni skupnosti
Temeljni gradniki znanstvene e-infrastrukture so zanesljiva in hitra irokopasovna opti
na omreja, ki omogo
ajo povezanost v mednarodno raziskovalno omreje GEANT2 in
e-znanstvena GRID-omreja, s katerimi znanstveniki lahko u
inkoviteje in hitreje re ujejo kompleksne znanstvene probleme, dostopajo do vse obsenej ih znanstvenih zbirk
podatkov in sodelujejo v mednarodnih virtualnih multidisciplinarnih raziskovalnih skupinah oziroma imajo monost oblikovati nova raziskovalna okolja. K temeljem znanstvene e-
infrastrukture sodi tudi delovanje nacionalne to
ke za visokozmogljivo ra
unalni tvo.
2. Prost dostop do surovih podatkov iz raziskav, financiranih z javnimi sredstvi
Prost in brezpla
en internetni dostop do surovih podatkov iz javno financiranih raziskav, bo izbolj al in spodbudil prenos znanja in informacij. S tem bomo prepre
ili podvajanja
v raziskovanju, pove
ali u
inkovitost znanstvenega dela ter okrepili povra
ilo glede na financiranje raziskav in razvoja iz javnih sredstev.
Ukrepi
+---+----------------+-----------------+--------+---------------+
| | Kljuni | | | Izbrani |
| | podroni cilj | | | kazalnik s |
|| | | | ciljnimi |
|| | | | vrednostmi |
+---+----------------+-----------------+--------+---------------+
| |Vzpostavitev | | |Stopnja |
| |moderne IKT | | |irokopasovne |
| |infrastrukture | | |pokritosti |
| |za razmah | | |dr ave |
| |znanosti v | | |(Broadband |
| |Sloveniji | | |penetration |
|| | | |rate) |
+---+----------------+-----------------+--------+---------------+
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 20 of 36
|| | | |tevilo |
|| | | |uspeno |
|| | | |prenesenih |
|| | | |invencij |
|| | | |posameznikov v|
|| | | |gospodarsko |
|| | | |uporabo |
|| | | |Dele |
|| | | |podjetij, ki |
|| | | |so uvedla |
|| | | |tehnoloko |
|| | | |inovacijo, med|
|| | | |vsemi podjetji|
|| | | |Dele |
|| | | |podjetij, ki |
|| | | |so uvedla |
|| | | |netehnoloko |
|| | | |inovacijo, med|
|| | | |vsemi podjetji|
|| | | |Dele |
|| | | |podjetij v |
|| | | |storitvenih |
|| | | |dejavnostih, |
|| | | |ki so uvedla |
|| | | |inovacijo, med|
|| | | |vsemi podjetji|
|| | | |v storitvenih |
|| | | |dejavnostih |
+----+-----------------+---------------+---------+--------------+
|47 |Odprta |Vlada RS | 2012 |Vzpostavitev |
| |platforma za |(gospodarstvo) | |platforme |
| |povezovanje oz. | || |
| |mre enje (e- | || |
| |okolje) | || |
+----+-----------------+---------------+---------+--------------+
|48 |Enotni portal |Vlada RS (javna| 2011 |Uvedba portala|
| |za objavo vseh |uprava) | | |
| |javnih razpisov | || |
+----+-----------------+---------------+---------+--------------+
4.5 Informacijska infrastruktura v podporo inovacijskemu sistemu
Informacijsko komunikacijska infrastruktura (IKT) je eden izmed klju
nih strate kih podpornih gradnikov evropskih raziskovalnih in inovacijskih politik. Inovacije ter z njimi
povezan gospodarski in drubeni razvoj so ve
inoma odvisni od hitrosti znanstvenega napredka, ki ga danes zagotavlja le odprto in
ezmejno sodelovanje znanstvenikov z vsega
sveta po hitrem irokopasovnem omreju. Poleg tega sodobna znanost za modeliranje kompleksnih sistemov in procesiranje obsenih podatkovnih zbirk podatkov vedno bolj
izrablja monosti, ki jih ponuja
edalje ve
ja ra
unska mo
procesorjev, in skoraj neomejene monosti hrambe obsenih znanstvenih podatkovnih zbirk.
IKT je v zadnjih letih mo
no spremenila na
in raziskovalnega dela, kar se kae v uveljavljanju novih raziskovalnih pristopov in metod na marsikaterem raziskovalnem podro
ju.
To spremembo, ki jo imenujemo e-znanost (ang. e-Science),(21) lahko primerjamo z »znanstveno renesanso«, ki je postavila temelje moderne znanosti.
Stanje
Slovenija mora za ohranitev svoje vpetosti v mednarodne raziskovalne tokove to paradigmo sprejeti ter za to zagotoviti sredstva za razvoj in vzdrevanje potrebne e-
infrastrukture, ki bo omogo
ala, »da v polni meri izkoristimo nastajajo
e porazdeljene oblike raziskovalne dejavnosti (e-znanost), temelje
e na mednarodnih raziskovalnih mreah,
ki jih omogo
ata razpololjivost in kakovost evropskih omrenih infrastruktur, kot so GEANT in e-znanstvena GRID-omreja«(22). Slovenija se v GEANT in e-znanstveno GRID-
omreje vklju
uje z delovanjem Javnega zavoda ARNES, za katerega delovanje zagotavlja sredstva MVZT. Za celovit razvoj irokopasovnih omreij je MVZT v letu 2008 sprejelo
Strategijo razvoja irokopasovnih omreij v Sloveniji.
Cilji:
1. Okrepiti temelj znanstvene e-infrastrukture, ki zagotavlja podporo slovenski raziskovalni skupnosti
Temeljni gradniki znanstvene e-infrastrukture so zanesljiva in hitra irokopasovna opti
na omreja, ki omogo
ajo povezanost v mednarodno raziskovalno omreje GEANT2 in
e-znanstvena GRID-omreja, s katerimi znanstveniki lahko u
inkoviteje in hitreje re ujejo kompleksne znanstvene probleme, dostopajo do vse obsenej ih znanstvenih zbirk
podatkov in sodelujejo v mednarodnih virtualnih multidisciplinarnih raziskovalnih skupinah oziroma imajo monost oblikovati nova raziskovalna okolja. K temeljem znanstvene e-
infrastrukture sodi tudi delovanje nacionalne to
ke za visokozmogljivo ra
unalni tvo.
2. Prost dostop do surovih podatkov iz raziskav, financiranih z javnimi sredstvi
Prost in brezpla
en internetni dostop do surovih podatkov iz javno financiranih raziskav, bo izbolj al in spodbudil prenos znanja in informacij. S tem bomo prepre
ili podvajanja
v raziskovanju, pove
ali u
inkovitost znanstvenega dela ter okrepili povra
ilo glede na financiranje raziskav in razvoja iz javnih sredstev.
Ukrepi
+---+----------------+-----------------+--------+---------------+
| | Kljuni | | | Izbrani |
| | podroni cilj | | | kazalnik s |
|| | | | ciljnimi |
|| | | | vrednostmi |
+---+----------------+-----------------+--------+---------------+
| |Vzpostavitev | | |Stopnja |
| |moderne IKT | | |irokopasovne |
| |infrastrukture | | |pokritosti |
| |za razmah | | |dr ave |
| |znanosti v | | |(Broadband |
| |Sloveniji | | |penetration |
|| | | |rate) |
+---+----------------+-----------------+--------+---------------+
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 20 of 36
