Page 397 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 397
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
Za uspe nost v globalnem svetu je potrebna odli
nost v svetovnem merilu. Podobno kakor v ekonomski teoriji primerjalnih prednosti pomanjkanje kriti
ne mase in omejena
sredstva v manj ih in manj razvitih regijah zaradi kompleksnosti znanstvenih problemov in velikosti potrebnega vlaganja v infrastrukturo govorijo v prid koncentraciji znanja in
kompetenc na izbranih podro
jih. Taka zasnova specializacije drave ali regije, ki izkori
a lokalne prednosti, danosti in zna
ilnosti ter preteklo vlaganje v vzpostavitev zmogljivosti
in znanstvene odli
nosti, omogo
a nastanek kakovostne doma
e kompetence in vodilnega mesta na teh podro
jih, ob kar najsmotrnej i uporabi finan
nih sredstev.
Stanje
Resolucija NRRP 2006–2010 je po zgledu srednjeevropskih prednostnih nalog predvidela pet irokih prednostnih podro
ij (informacijske in komunikacijske tehnologije,
napredni (novi) sinteti
ni kovinski in nekovinski materiali in nanotehnologije, kompleksni sistemi in inovativne tehnologije, tehnologije za trajnostno gospodarstvo, zdravje in
znanost o ivljenju). Hkrati je opredelila oja tehnolo ka podro
ja s tudijami tehnolo kega predvidevanja. SZT naj bi po dveh letih podrobno ovrednotil uveljavljanje prednosti in jih
po potrebi dopolnil.
Podro
ja iz NRRP e zaradi svoje irine niso omogo
ila izvedbe zasnove specializacije. Do leta 2009 so bila zato sredstva za raziskave in razvoj uravnoteeno razpr ena po
celotnem spektru dejavnosti, kar ni omogo
alo vzpostavitve kriti
ne mase zmogljivosti, ki bi izbranim podro
jem zagotavljala monost za kakovost v globalnem merilu.
eprav SZT ni ovrednotil prednostih podro
ij, so pretekla leta zaznamovala tevilna prizadevanja za dolo
itev ojih prednostnih podro
ij. tudija Tehnolo ka predvidevanja in
slovenske razvojne prioritete (2008, IER) in dokumenti nacionalnih tehnolo kih platform so temeljili na kakovostnih analizah, dopolnjenih tudi s kvantitativnimi podatki o nosilnih
podjetjih, raziskovalnih skupinah in njihovi usposobljenosti. Pomembna so tudi Poro
ilo o rezultatih identifikacije ojih prioritetnih razvojnih tem (2008, TIA) in priporo
ila vladnega
svetovalnega telesa Sveta za konkuren
nost (2009), ki temeljijo na ocenah velikega tevila sodelujo
ih strokovnjakov iz gospodarstva in znanosti. Dodatne usmeritve so bile
izdelane na podlagi ocene razpisa za centre odli
nosti (2009), ki so jih doma
i in mednarodni recenzenti ovrednotili glede na drubeni pomen ter kakovost javne raziskovalne sfere
in sodelujo
ega gospodarstva. Na podlagi vseh teh tudij je vlada v letu 2010 sprejela in objavila dodatnih sedem ojih prednostnih podro
ij za kompeten
ne centre. Tako
dolo
enim 15 podro
jem smo v preteklih dveh letih z razpisi za centre odli
nosti in kompeten
ne centre v obdobju do 2013 namenili ve
kakor 120 mio evrov javnih sredstev ter
za
eli uresni
evati specializacijo slovenske znanosti in tehnologije. Komplementarno k tem podro
jem je bilo izpostavljenih osem industrijskih sektorjev, ki smo jih podprli s 185
mio evrov v okviru razvojnih centrov slovenskega gospodarstva.
Preteklo prizadevanje nakazuje pot za razvoj specializacijskih podro
ij v Sloveniji. Namesto dolo
itve teh od zgoraj navzdol, kar bi izvedla politika, sicer lahko podprte z
izvedenskimi mnenji v tudijah tehnolo kega predvidevanja ali mnenji gospodarstva in raziskovalcev, bo razvoj podro
ij pametne specializacije vzpostavljen kot stalen in odprt
proces, ki vklju
uje vse klju
ne delenike. Uporaba zasnove specializacije se udejanja z ve
jim obsegom javnih sredstev na izbranih podro
jih.
Cilja
Cilj je vzpostaviti podro
ja pametne specializacije drave ali regije, na katerih se bo Slovenija lahko uveljavila kot odli
na in konkuren
na v mednarodnem merilu. RISS kot
dolgoro
ni strate ki dokument opredeljuje na
in oblikovanja in vrednotenja podro
ij specializacije in ne podro
ij samih, ki morajo biti izbrana na podlagi stalnega, vklju
ujo
ega
procesa, odprtega od spodaj navzgor, in utemeljena s primerjalnimi analizami kompetenc na posameznih podro
jih, ki prispevajo k re evanju drubenih problemov.
Ukrepa za ve
jo specializacijo:
1. Vzpostaviti oblikovanje in vrednotenje podro
ij specializacije
To naj bo stalen in od spodaj navzgor odprt proces prepoznavanja in izbire prednostnih podro
ij. Slednja bodo prepoznana na podlagi pobud posameznih delenikov in
utemeljena s primerjalnimi analizami svojih kompetenc, bodisi v raziskovalni in inovacijski, pa tudi industrijski politiki. Izbor in razvoj izbranih prednostnih podro
ij bosta vsako
drugo leto podvrena doma
im in tujim evalvacijam, ki lahko vodijo do spremembe namenske podpore posameznim prednostnim podro
jem. Programi bodo tako temeljili na
partnerstvu med kakovostnimi deli javnega in zasebnega sektorja, dopolnila pa jih bo vzpostavitev namenskih zmogljivosti (npr. kadri in infrastruktura).
2. Pove
ati obseg sredstev na podro
jih specializacije, ki omogo
ajo izgradnjo doma
ih kompetenc ter konkuren
ne prednosti v znanosti in gospodarstvu
Na izbrana podro
ja pametne specializacije bomo vlagali dodatna sredstva, pri
emer pa bomo e naprej podpirali tudi projekte na vseh drugih podro
jih na podlagi odli
nosti in
perspektivnosti za rast in razvoj, kar bo omogo
ilo razvoj novega znanja in usposobljenosti ter zagotavljalo znanstveno irino.
Ukrepi
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
| | Kljuni cilj | | | Izbrani |
| |specializacije| | | kazalniki |
|| | | | s ciljnimi |
|| | | | vrednostmi |
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
|| | | |Znanstvena |
|| | | |odlinost |
| |Dvig | | |Dele |
| |znanstvene in | | |nacionalnih |
| |gospodarske | | |znanstvenih |
| |konkurennosti| | |objav med 10 % |
| |Slovenije | | |najbolj |
|| | | |citiranih objav |
|| | | |na svetu |
|| | || |
|| | | |Produktivnost |
|| | | |Dodana vrednost |
|| | | |na delovno |
|| | | |aktivnega |
|| | | |prebivalca |
|| | || |
|| | | |Tehnoloka |
|| | | |zahtevnost |
|| | | |gospodarstva |
|| | | |Dele |
|| | | |visokotehnolokih|
|| | | |in srednje- |
|| | | |visokotehnolokih|
|| | | |proizvodov v |
|| | | |izvozu |
|| | | |proizvodov |
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
|| Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik |
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
| 35 |Stalno |Vlada RS | 2011– |Primerjalne |
| |vrednotenje in|(znanost, | 2020 |analize |
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 15 of 36
Za uspe nost v globalnem svetu je potrebna odli
nost v svetovnem merilu. Podobno kakor v ekonomski teoriji primerjalnih prednosti pomanjkanje kriti
ne mase in omejena
sredstva v manj ih in manj razvitih regijah zaradi kompleksnosti znanstvenih problemov in velikosti potrebnega vlaganja v infrastrukturo govorijo v prid koncentraciji znanja in
kompetenc na izbranih podro
jih. Taka zasnova specializacije drave ali regije, ki izkori
a lokalne prednosti, danosti in zna
ilnosti ter preteklo vlaganje v vzpostavitev zmogljivosti
in znanstvene odli
nosti, omogo
a nastanek kakovostne doma
e kompetence in vodilnega mesta na teh podro
jih, ob kar najsmotrnej i uporabi finan
nih sredstev.
Stanje
Resolucija NRRP 2006–2010 je po zgledu srednjeevropskih prednostnih nalog predvidela pet irokih prednostnih podro
ij (informacijske in komunikacijske tehnologije,
napredni (novi) sinteti
ni kovinski in nekovinski materiali in nanotehnologije, kompleksni sistemi in inovativne tehnologije, tehnologije za trajnostno gospodarstvo, zdravje in
znanost o ivljenju). Hkrati je opredelila oja tehnolo ka podro
ja s tudijami tehnolo kega predvidevanja. SZT naj bi po dveh letih podrobno ovrednotil uveljavljanje prednosti in jih
po potrebi dopolnil.
Podro
ja iz NRRP e zaradi svoje irine niso omogo
ila izvedbe zasnove specializacije. Do leta 2009 so bila zato sredstva za raziskave in razvoj uravnoteeno razpr ena po
celotnem spektru dejavnosti, kar ni omogo
alo vzpostavitve kriti
ne mase zmogljivosti, ki bi izbranim podro
jem zagotavljala monost za kakovost v globalnem merilu.
eprav SZT ni ovrednotil prednostih podro
ij, so pretekla leta zaznamovala tevilna prizadevanja za dolo
itev ojih prednostnih podro
ij. tudija Tehnolo ka predvidevanja in
slovenske razvojne prioritete (2008, IER) in dokumenti nacionalnih tehnolo kih platform so temeljili na kakovostnih analizah, dopolnjenih tudi s kvantitativnimi podatki o nosilnih
podjetjih, raziskovalnih skupinah in njihovi usposobljenosti. Pomembna so tudi Poro
ilo o rezultatih identifikacije ojih prioritetnih razvojnih tem (2008, TIA) in priporo
ila vladnega
svetovalnega telesa Sveta za konkuren
nost (2009), ki temeljijo na ocenah velikega tevila sodelujo
ih strokovnjakov iz gospodarstva in znanosti. Dodatne usmeritve so bile
izdelane na podlagi ocene razpisa za centre odli
nosti (2009), ki so jih doma
i in mednarodni recenzenti ovrednotili glede na drubeni pomen ter kakovost javne raziskovalne sfere
in sodelujo
ega gospodarstva. Na podlagi vseh teh tudij je vlada v letu 2010 sprejela in objavila dodatnih sedem ojih prednostnih podro
ij za kompeten
ne centre. Tako
dolo
enim 15 podro
jem smo v preteklih dveh letih z razpisi za centre odli
nosti in kompeten
ne centre v obdobju do 2013 namenili ve
kakor 120 mio evrov javnih sredstev ter
za
eli uresni
evati specializacijo slovenske znanosti in tehnologije. Komplementarno k tem podro
jem je bilo izpostavljenih osem industrijskih sektorjev, ki smo jih podprli s 185
mio evrov v okviru razvojnih centrov slovenskega gospodarstva.
Preteklo prizadevanje nakazuje pot za razvoj specializacijskih podro
ij v Sloveniji. Namesto dolo
itve teh od zgoraj navzdol, kar bi izvedla politika, sicer lahko podprte z
izvedenskimi mnenji v tudijah tehnolo kega predvidevanja ali mnenji gospodarstva in raziskovalcev, bo razvoj podro
ij pametne specializacije vzpostavljen kot stalen in odprt
proces, ki vklju
uje vse klju
ne delenike. Uporaba zasnove specializacije se udejanja z ve
jim obsegom javnih sredstev na izbranih podro
jih.
Cilja
Cilj je vzpostaviti podro
ja pametne specializacije drave ali regije, na katerih se bo Slovenija lahko uveljavila kot odli
na in konkuren
na v mednarodnem merilu. RISS kot
dolgoro
ni strate ki dokument opredeljuje na
in oblikovanja in vrednotenja podro
ij specializacije in ne podro
ij samih, ki morajo biti izbrana na podlagi stalnega, vklju
ujo
ega
procesa, odprtega od spodaj navzgor, in utemeljena s primerjalnimi analizami kompetenc na posameznih podro
jih, ki prispevajo k re evanju drubenih problemov.
Ukrepa za ve
jo specializacijo:
1. Vzpostaviti oblikovanje in vrednotenje podro
ij specializacije
To naj bo stalen in od spodaj navzgor odprt proces prepoznavanja in izbire prednostnih podro
ij. Slednja bodo prepoznana na podlagi pobud posameznih delenikov in
utemeljena s primerjalnimi analizami svojih kompetenc, bodisi v raziskovalni in inovacijski, pa tudi industrijski politiki. Izbor in razvoj izbranih prednostnih podro
ij bosta vsako
drugo leto podvrena doma
im in tujim evalvacijam, ki lahko vodijo do spremembe namenske podpore posameznim prednostnim podro
jem. Programi bodo tako temeljili na
partnerstvu med kakovostnimi deli javnega in zasebnega sektorja, dopolnila pa jih bo vzpostavitev namenskih zmogljivosti (npr. kadri in infrastruktura).
2. Pove
ati obseg sredstev na podro
jih specializacije, ki omogo
ajo izgradnjo doma
ih kompetenc ter konkuren
ne prednosti v znanosti in gospodarstvu
Na izbrana podro
ja pametne specializacije bomo vlagali dodatna sredstva, pri
emer pa bomo e naprej podpirali tudi projekte na vseh drugih podro
jih na podlagi odli
nosti in
perspektivnosti za rast in razvoj, kar bo omogo
ilo razvoj novega znanja in usposobljenosti ter zagotavljalo znanstveno irino.
Ukrepi
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
| | Kljuni cilj | | | Izbrani |
| |specializacije| | | kazalniki |
|| | | | s ciljnimi |
|| | | | vrednostmi |
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
|| | | |Znanstvena |
|| | | |odlinost |
| |Dvig | | |Dele |
| |znanstvene in | | |nacionalnih |
| |gospodarske | | |znanstvenih |
| |konkurennosti| | |objav med 10 % |
| |Slovenije | | |najbolj |
|| | | |citiranih objav |
|| | | |na svetu |
|| | || |
|| | | |Produktivnost |
|| | | |Dodana vrednost |
|| | | |na delovno |
|| | | |aktivnega |
|| | | |prebivalca |
|| | || |
|| | | |Tehnoloka |
|| | | |zahtevnost |
|| | | |gospodarstva |
|| | | |Dele |
|| | | |visokotehnolokih|
|| | | |in srednje- |
|| | | |visokotehnolokih|
|| | | |proizvodov v |
|| | | |izvozu |
|| | | |proizvodov |
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
|| Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik |
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
| 35 |Stalno |Vlada RS | 2011– |Primerjalne |
| |vrednotenje in|(znanost, | 2020 |analize |
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 15 of 36
