Page 398 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 398
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
| |prepoznavanje |tehnologija, | |konkurennih |
| |podroij |inovacije, | |prednosti in |
| |specializacije|gospodarstvo) | |kompetenc |
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
| 36 |Vlaganje v |Vlada RS | 2011– |Proraunski |
| |razvoj |(znanost, | 2020 |dele za |
| |kompetenc in |tehnologija, | |znanost in |
| |krepitev |inovacije) | |tehnologijo, |
| |razvojnih | | |namenjen |
| |jeder na | | |podrojem |
| |podrojih | | |specializacije |
| |specializacije| | |Relativni |
|| | | |faktor vpliva |
|| | | |objav na |
|| | | |raziskovalnih |
|| | | |podrojih, |
|| | | |zajetih v |
|| | | |podroja |
|| | | |specializacije, |
|| | | |v primerjavi z |
|| | | |relativnim |
|| | | |faktorjem |
|| | | |vpliva za vso |
|| | | |Slovenijo |
|| | | |– spremembe |
|| | | |2010-2014-2020 |
|| | | |Izdatki za |
|| | | |raziskave in |
|| | | |razvoj na |
|| | | |raziskovalca v |
|| | | |gospodarskih |
|| | | |dejavnostih, |
|| | | |zajetih v |
|| | | |specializacijo, |
|| | | |v primerjavi s |
|| | | |tovrstnimi |
|| | | |izdatki |
|| | | |poslovnega |
|| | | |sektorja |
|| | | |– spremembe |
|| | | |2010-2014-2020 |
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
| 37 |Pritegnitev |Vlada RS | 2011– |Dele sredstev |
| |JRO v |(znanost, | 2020 |za osrednje |
| |reevanje |tehnologija, | |dru bene izzive |
| |obstojeih |inovacije, | |v dr avnih |
| |izzivov |visoko | |proraunskih |
| |dru benega |olstvo) | |sredstvih za |
| |razvoja | | |raziskovalno- |
|| | | |razvojno |
|| | | |dejavnost (npr. |
|| | | |cilja |
|| | | |»uinkovita |
|| | | |raba naravnih |
|| | | |virov« in |
|| | | |»obnovljivi |
|| | | |viri energije«) |
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
4.3 Razvoj raziskovalne infrastrukture
Raziskovalne infrastrukture so zmogljivosti, sredstva ali storitve, ki obsegajo ve
jo opremo ali nabor instrumentov ter dopolnjujejo vire znanja, kakr ni so zbirke, arhivi in
podatkovne zbirke. So gibalo inovacij in osnovni pogoj za raziskovalno delo, hkrati pa so predvsem srednje in velike infrastrukture klju
ne tudi za njegovo odli
nost in za izvajanje
najzahtevnej ih raziskav. Okoli 50.000 raziskovalcev iz Evrope vsako leto uporablja vsaj 300 velikih raziskovalnih infrastruktur. Plod tega je od 3.000 do 6.000 raziskovalnih
lankov, ki imajo zelo velik vpliv, verige patentov, nova podjetja, izhajajo
a iz JRO in pogodbe z industrijo. Njihova uporaba omogo
a odgovarjanje na pomembne drubene izzive,
kakr ni so zdravje ljudi, podnebne spremembe, staranje prebivalstva in dobava energije, z njimi je mogo
e uspe no spremljati in se odzivati na spremenjene drubene odnose,
vzorce in vedenje posameznikov, industriji pa pomagajo razvijati nove visokozmogljive materiale in zdravila ter spremljati okolje.
Zato je dostop slovenskih raziskovalcev do razvite velike raziskovalne infrastrukture klju
en za doseganje in ohranitev znanstvene ravni v dravi na globalno primerljivi ravni. Ta
dostop je mogo
z zgraditvijo nacionalne raziskovalne infrastrukture in z mednarodnim povezovanjem pri vzpostavitvi skupne take infrastrukture. Do leta 2020 bo v Evropi nared
ve
deset novih raziskovalnih infrastruktur, Evropa pa bo tudi med vodilnimi na svetu glede e-infrastruktur. Mrea vseh raziskovalnih infrastruktur bo krepila
love ke vire v
znanosti, omogo
ala prosti pretok ljudi in zamisli v evropskem raziskovalnem prostoru ter s sodelovanjem med visoko olskim sektorjem, gospodarstvom in raziskovalnimi in tituti
spodbujala rojstvo novih inovacijskih ekosistemov.
Stanje
Raziskovalna infrastruktura v Sloveniji je mo
no razpr ena (ni ustreznega pregleda nad podvajanjem opreme v institucijah), deloma zastarela, hkrati pa ve
inoma ne dosega
kriti
ne mase in tako ne odli
nosti, primerljive z velikimi evropskimi in svetovnimi raziskovalnimi infrastrukturami.
Glavni instrument razvoja raziskovalne infrastrukture so razli
ne oblike sofinanciranja ARRS, ki organizacijam, katerih dejavnost je infrastrukturni pogoj za izvajanje
nacionalnega raziskovalnega programa, subvencionira nakup opreme na podlagi javnih razpisov in z neposredno dodelitvijo sredstev. Za nakup nove opreme ARRS nameni od 2
do 4 mio. evrov na leto, za infrastrukturne programe raziskovalnih institucij pa od 7 do 8 mio. evrov.
Pod konkuren
nimi pogoji je mogo
dostop do ve
jega dela tuje raziskovalne infrastrukture. Kljub temu so potrebe slovenskih raziskovalcev po dostopu do mednarodnih
raziskovalnih infrastruktur (v katerih Slovenija ni
lanica) dosti ve
je od dejansko uresni
enih.
V letu 2009 je bilo ustanovljenih osem novih centrov odli
nosti (CO), od katerih bodo tirje do leta 2013 namenili ve
od polovice odobrenih sredstev (od 8 do 10 mio. evrov)
nakupu opreme in so zato ob odli
nih raziskovalcih lahko kriti
na masa tudi v smislu infrastrukturnega centra: CO nanoznanosti in nanotehnologije, CO za integrirane pristope v
kemiji in biologiji proteinov, CO nizkooglji
ne tehnologije in NMR CO za raziskave v biotehnologiji, farmaciji in fiziki snovi.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 16 of 36
| |prepoznavanje |tehnologija, | |konkurennih |
| |podroij |inovacije, | |prednosti in |
| |specializacije|gospodarstvo) | |kompetenc |
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
| 36 |Vlaganje v |Vlada RS | 2011– |Proraunski |
| |razvoj |(znanost, | 2020 |dele za |
| |kompetenc in |tehnologija, | |znanost in |
| |krepitev |inovacije) | |tehnologijo, |
| |razvojnih | | |namenjen |
| |jeder na | | |podrojem |
| |podrojih | | |specializacije |
| |specializacije| | |Relativni |
|| | | |faktor vpliva |
|| | | |objav na |
|| | | |raziskovalnih |
|| | | |podrojih, |
|| | | |zajetih v |
|| | | |podroja |
|| | | |specializacije, |
|| | | |v primerjavi z |
|| | | |relativnim |
|| | | |faktorjem |
|| | | |vpliva za vso |
|| | | |Slovenijo |
|| | | |– spremembe |
|| | | |2010-2014-2020 |
|| | | |Izdatki za |
|| | | |raziskave in |
|| | | |razvoj na |
|| | | |raziskovalca v |
|| | | |gospodarskih |
|| | | |dejavnostih, |
|| | | |zajetih v |
|| | | |specializacijo, |
|| | | |v primerjavi s |
|| | | |tovrstnimi |
|| | | |izdatki |
|| | | |poslovnega |
|| | | |sektorja |
|| | | |– spremembe |
|| | | |2010-2014-2020 |
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
| 37 |Pritegnitev |Vlada RS | 2011– |Dele sredstev |
| |JRO v |(znanost, | 2020 |za osrednje |
| |reevanje |tehnologija, | |dru bene izzive |
| |obstojeih |inovacije, | |v dr avnih |
| |izzivov |visoko | |proraunskih |
| |dru benega |olstvo) | |sredstvih za |
| |razvoja | | |raziskovalno- |
|| | | |razvojno |
|| | | |dejavnost (npr. |
|| | | |cilja |
|| | | |»uinkovita |
|| | | |raba naravnih |
|| | | |virov« in |
|| | | |»obnovljivi |
|| | | |viri energije«) |
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+
4.3 Razvoj raziskovalne infrastrukture
Raziskovalne infrastrukture so zmogljivosti, sredstva ali storitve, ki obsegajo ve
jo opremo ali nabor instrumentov ter dopolnjujejo vire znanja, kakr ni so zbirke, arhivi in
podatkovne zbirke. So gibalo inovacij in osnovni pogoj za raziskovalno delo, hkrati pa so predvsem srednje in velike infrastrukture klju
ne tudi za njegovo odli
nost in za izvajanje
najzahtevnej ih raziskav. Okoli 50.000 raziskovalcev iz Evrope vsako leto uporablja vsaj 300 velikih raziskovalnih infrastruktur. Plod tega je od 3.000 do 6.000 raziskovalnih
lankov, ki imajo zelo velik vpliv, verige patentov, nova podjetja, izhajajo
a iz JRO in pogodbe z industrijo. Njihova uporaba omogo
a odgovarjanje na pomembne drubene izzive,
kakr ni so zdravje ljudi, podnebne spremembe, staranje prebivalstva in dobava energije, z njimi je mogo
e uspe no spremljati in se odzivati na spremenjene drubene odnose,
vzorce in vedenje posameznikov, industriji pa pomagajo razvijati nove visokozmogljive materiale in zdravila ter spremljati okolje.
Zato je dostop slovenskih raziskovalcev do razvite velike raziskovalne infrastrukture klju
en za doseganje in ohranitev znanstvene ravni v dravi na globalno primerljivi ravni. Ta
dostop je mogo
z zgraditvijo nacionalne raziskovalne infrastrukture in z mednarodnim povezovanjem pri vzpostavitvi skupne take infrastrukture. Do leta 2020 bo v Evropi nared
ve
deset novih raziskovalnih infrastruktur, Evropa pa bo tudi med vodilnimi na svetu glede e-infrastruktur. Mrea vseh raziskovalnih infrastruktur bo krepila
love ke vire v
znanosti, omogo
ala prosti pretok ljudi in zamisli v evropskem raziskovalnem prostoru ter s sodelovanjem med visoko olskim sektorjem, gospodarstvom in raziskovalnimi in tituti
spodbujala rojstvo novih inovacijskih ekosistemov.
Stanje
Raziskovalna infrastruktura v Sloveniji je mo
no razpr ena (ni ustreznega pregleda nad podvajanjem opreme v institucijah), deloma zastarela, hkrati pa ve
inoma ne dosega
kriti
ne mase in tako ne odli
nosti, primerljive z velikimi evropskimi in svetovnimi raziskovalnimi infrastrukturami.
Glavni instrument razvoja raziskovalne infrastrukture so razli
ne oblike sofinanciranja ARRS, ki organizacijam, katerih dejavnost je infrastrukturni pogoj za izvajanje
nacionalnega raziskovalnega programa, subvencionira nakup opreme na podlagi javnih razpisov in z neposredno dodelitvijo sredstev. Za nakup nove opreme ARRS nameni od 2
do 4 mio. evrov na leto, za infrastrukturne programe raziskovalnih institucij pa od 7 do 8 mio. evrov.
Pod konkuren
nimi pogoji je mogo
dostop do ve
jega dela tuje raziskovalne infrastrukture. Kljub temu so potrebe slovenskih raziskovalcev po dostopu do mednarodnih
raziskovalnih infrastruktur (v katerih Slovenija ni
lanica) dosti ve
je od dejansko uresni
enih.
V letu 2009 je bilo ustanovljenih osem novih centrov odli
nosti (CO), od katerih bodo tirje do leta 2013 namenili ve
od polovice odobrenih sredstev (od 8 do 10 mio. evrov)
nakupu opreme in so zato ob odli
nih raziskovalcih lahko kriti
na masa tudi v smislu infrastrukturnega centra: CO nanoznanosti in nanotehnologije, CO za integrirane pristope v
kemiji in biologiji proteinov, CO nizkooglji
ne tehnologije in NMR CO za raziskave v biotehnologiji, farmaciji in fiziki snovi.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 16 of 36
