Page 393 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 393
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
|| | | |sodeluje |
| | | | |gospodarstvo |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 23 |Spodbujanje |Vlada RS |2011–2020 |Vianje |
| |temeljnih |(znanost) | |sredstev za |
| |raziskav | | |temeljne |
|| | | |raziskave |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 24 |Veanje dele a |Vlada RS |2011–2020 |Rast odstotnih |
| |sredstev za |(znanost, | |dele ev |
| |raziskovalno- |tehnologija, | | |
| |razvojno in |inovacije, | | |
| |inovacijsko |visoko olstvo,| | |
| |dejavnost v |gospodarstvo) | | |
| |strukturnih | || |
| |skladih | || |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 25 |Dokument |Vlada RS | 2011 |Dokument |
| |Sinergina |(znanost, | | |
| |uporabo |tehnologija, | | |
| |sredstev |inovacije, | | |
| |razlinih |gospodarstvo, | | |
| |virov za |regionalna | | |
| |krepitev |politika, | | |
| |raziskovalnega |razvoj, | | |
| |in |evropske | | |
| |inovacijskega |zadeve) | | |
| |sistema | || |
| |(nacionalni, | || |
| |strukturni in | || |
| |evropski, | || |
| |kakrni so OP | || |
| |in CIP) | || |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 26 |Akcijski nart |Vlada RS | 2013 |Sprejem narta |
| |financiranja |(znanost, | | |
| |krepitve |tehnologija, | | |
| |raziskovalnega |inovacije, | | |
| |in |gospodarstvo, | | |
| |inovacijskega |regionalna | | |
| |sistema z |politika, | | |
| |nacionalnimi |razvoj, | | |
| |in |evropske | | |
| |strukturnimi |zadeve, | | |
| |sredstvi 2014– |finance) | | |
| |2020 | || |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 27 |Vzpostavitev |Vlada RS | 2015 |Zakonska |
| |okvira za |(znanost, | |ureditev |
| |razvoj |tehnologija, | | |
| |donatorstva |inovacije, | | |
| |pri vlaganju v |visoko olstvo)| | |
| |raziskave in | || |
| |razvoj | || |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
3.5 Etika v raziskavah in pri raziskovalcih
Nara
ajo
a vpetost raziskav in inovacij v drubeno okolje ter re evanje temeljnih drubenih problemov in vpra anj, skupaj s teavnostjo ocenjevanja posledic raziskovalno-
razvojne dejavnosti na ivljenje ljudi in na okolje, ustvarjata vedno ve
jo potrebo po eti
ni ozave
enosti raziskovalcev. Hkrati pa raziskovalni poklic zahteva
vrsto integriteto in
poudarjen
ut za odgovornost, saj se e zlasti v majhnem prostoru, kakr en je slovenski, velikokrat znajdejo v poloajih, ki bi jih bilo mogo
e razumeti kot nasprotje interesov ali pa
bi lahko kodili ugledu raziskovalne ustanove in raziskovalnega poklica na splo no.
Stanje
V Sloveniji se z vpra anji etike v raziskavah ukvarjata Komisija RS za medicinsko etiko, ki je neodvisno telo, in Eti
na komisija za poskuse na ivalih, ki deluje na Ministrstvu za
gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano. Komisija RS za medicinsko etiko ima dolgo tradicijo, je ena najstarej ih nacionalnih eti
nih komisij na svetu in je prispevala svoj dele tudi k
oblikovanju evropskih eti
nih standardov za biomedicinske raziskave na
loveku. Sem se pri tevata Oviedska konvencija Sveta Evrope o
lovekovih pravicah v zvezi z
biomedicino in Dodatni protokol o biomedicinskih raziskavah k Oviedski konvenciji. Oba sta pravno-eti
na instrumenta z zakonsko mo
jo, Slovenija ju je ratificirala med prvimi
dravami in sta, kar zadeva etiko raziskav na
loveku, neposredno uporabna v praksi. Slovenija ima nekatere posebne vidike urejene v posameznih zakonih, na primer raziskave
na
love kih zarodkih, ravnanje s
love kimi celicami in tkivi ter drugo. Sicer pa sprotno sledi razvoju etike v biomedicini in e naprej sodeluje pri izdelavi mednarodnih standardov,
npr. smernic za eti
no ocenjevanje raziskav.
Deloma e odprt pa je eti
ni nadzor nad raziskavami na drugih podro
jih, na primer v druboslovju, kjer se prav tako lahko kr ijo pravice ljudi, vklju
enih v raziskave. S hitrim
razvojem znanosti in uporabe njenih dosekov je potreba po eti
nem ocenjevanju vseh znanstvenih projektov kot pogoju za za
etek dela vse izrazitej a. To velja tudi za podro
ja,
na katerih je verjetnost neposrednih kr itev
lovekovih pravic in eti
nih norm na videz majhna. Upo tevati je treba tudi monost t. i. dvojne rabe dosekov. Tu gre lahko za
nepredvideno zlorabo – izdelavo novega oroja ali sredstev za zlo
insko ali teroristi
no dejavnost, nesprejemljive posege v korist posameznika in drube. Skladno s tendencami v
razvitem svetu bo smiselno prou
iti tudi eti
ni nadzor nad objavljanjem, ki ne sme prizadeti svobode znanosti in svobode irjenja njenih rezultatov. Vsekakor bo treba dopolnjevati
zakonodajo in pravno ureditev skladno z razvojem po svetu. Poleg tega bo pomembno sprejeti kodekse moralne integritete in dobre prakse v znanosti, ki bodo podlaga za
oblikovanje tak nih kodeksov tudi v vseh znanstvenih ustanovah.
Cilji
Cilj je zagotoviti visoko raven eti
nosti raziskovalcev pri delu in navzven.
1. Za ocenjevanje eti
nosti raziskav zunaj biomedicine se kaejo potrebe po novih neodvisnih podro
nih komisijah za raziskovalno etiko. V sodelovanju z vsemi deleniki bomo
pripravili sistemsko institucionalno ureditev obravnave eti
nih vpra anj v znanosti na vseh pomembnih podro
jih po zgledu drav Evropske unije.
2. Sprejeti bo treba nacionalni kodeks etike in po tenja ter dobre prakse v znanosti. Na njem lahko temeljijo kodeksi posameznih raziskovalnih ustanov.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 11 of 36
|| | | |sodeluje |
| | | | |gospodarstvo |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 23 |Spodbujanje |Vlada RS |2011–2020 |Vianje |
| |temeljnih |(znanost) | |sredstev za |
| |raziskav | | |temeljne |
|| | | |raziskave |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 24 |Veanje dele a |Vlada RS |2011–2020 |Rast odstotnih |
| |sredstev za |(znanost, | |dele ev |
| |raziskovalno- |tehnologija, | | |
| |razvojno in |inovacije, | | |
| |inovacijsko |visoko olstvo,| | |
| |dejavnost v |gospodarstvo) | | |
| |strukturnih | || |
| |skladih | || |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 25 |Dokument |Vlada RS | 2011 |Dokument |
| |Sinergina |(znanost, | | |
| |uporabo |tehnologija, | | |
| |sredstev |inovacije, | | |
| |razlinih |gospodarstvo, | | |
| |virov za |regionalna | | |
| |krepitev |politika, | | |
| |raziskovalnega |razvoj, | | |
| |in |evropske | | |
| |inovacijskega |zadeve) | | |
| |sistema | || |
| |(nacionalni, | || |
| |strukturni in | || |
| |evropski, | || |
| |kakrni so OP | || |
| |in CIP) | || |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 26 |Akcijski nart |Vlada RS | 2013 |Sprejem narta |
| |financiranja |(znanost, | | |
| |krepitve |tehnologija, | | |
| |raziskovalnega |inovacije, | | |
| |in |gospodarstvo, | | |
| |inovacijskega |regionalna | | |
| |sistema z |politika, | | |
| |nacionalnimi |razvoj, | | |
| |in |evropske | | |
| |strukturnimi |zadeve, | | |
| |sredstvi 2014– |finance) | | |
| |2020 | || |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
| 27 |Vzpostavitev |Vlada RS | 2015 |Zakonska |
| |okvira za |(znanost, | |ureditev |
| |razvoj |tehnologija, | | |
| |donatorstva |inovacije, | | |
| |pri vlaganju v |visoko olstvo)| | |
| |raziskave in | || |
| |razvoj | || |
+----+---------------+---------------+----------+---------------+
3.5 Etika v raziskavah in pri raziskovalcih
Nara
ajo
a vpetost raziskav in inovacij v drubeno okolje ter re evanje temeljnih drubenih problemov in vpra anj, skupaj s teavnostjo ocenjevanja posledic raziskovalno-
razvojne dejavnosti na ivljenje ljudi in na okolje, ustvarjata vedno ve
jo potrebo po eti
ni ozave
enosti raziskovalcev. Hkrati pa raziskovalni poklic zahteva
vrsto integriteto in
poudarjen
ut za odgovornost, saj se e zlasti v majhnem prostoru, kakr en je slovenski, velikokrat znajdejo v poloajih, ki bi jih bilo mogo
e razumeti kot nasprotje interesov ali pa
bi lahko kodili ugledu raziskovalne ustanove in raziskovalnega poklica na splo no.
Stanje
V Sloveniji se z vpra anji etike v raziskavah ukvarjata Komisija RS za medicinsko etiko, ki je neodvisno telo, in Eti
na komisija za poskuse na ivalih, ki deluje na Ministrstvu za
gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano. Komisija RS za medicinsko etiko ima dolgo tradicijo, je ena najstarej ih nacionalnih eti
nih komisij na svetu in je prispevala svoj dele tudi k
oblikovanju evropskih eti
nih standardov za biomedicinske raziskave na
loveku. Sem se pri tevata Oviedska konvencija Sveta Evrope o
lovekovih pravicah v zvezi z
biomedicino in Dodatni protokol o biomedicinskih raziskavah k Oviedski konvenciji. Oba sta pravno-eti
na instrumenta z zakonsko mo
jo, Slovenija ju je ratificirala med prvimi
dravami in sta, kar zadeva etiko raziskav na
loveku, neposredno uporabna v praksi. Slovenija ima nekatere posebne vidike urejene v posameznih zakonih, na primer raziskave
na
love kih zarodkih, ravnanje s
love kimi celicami in tkivi ter drugo. Sicer pa sprotno sledi razvoju etike v biomedicini in e naprej sodeluje pri izdelavi mednarodnih standardov,
npr. smernic za eti
no ocenjevanje raziskav.
Deloma e odprt pa je eti
ni nadzor nad raziskavami na drugih podro
jih, na primer v druboslovju, kjer se prav tako lahko kr ijo pravice ljudi, vklju
enih v raziskave. S hitrim
razvojem znanosti in uporabe njenih dosekov je potreba po eti
nem ocenjevanju vseh znanstvenih projektov kot pogoju za za
etek dela vse izrazitej a. To velja tudi za podro
ja,
na katerih je verjetnost neposrednih kr itev
lovekovih pravic in eti
nih norm na videz majhna. Upo tevati je treba tudi monost t. i. dvojne rabe dosekov. Tu gre lahko za
nepredvideno zlorabo – izdelavo novega oroja ali sredstev za zlo
insko ali teroristi
no dejavnost, nesprejemljive posege v korist posameznika in drube. Skladno s tendencami v
razvitem svetu bo smiselno prou
iti tudi eti
ni nadzor nad objavljanjem, ki ne sme prizadeti svobode znanosti in svobode irjenja njenih rezultatov. Vsekakor bo treba dopolnjevati
zakonodajo in pravno ureditev skladno z razvojem po svetu. Poleg tega bo pomembno sprejeti kodekse moralne integritete in dobre prakse v znanosti, ki bodo podlaga za
oblikovanje tak nih kodeksov tudi v vseh znanstvenih ustanovah.
Cilji
Cilj je zagotoviti visoko raven eti
nosti raziskovalcev pri delu in navzven.
1. Za ocenjevanje eti
nosti raziskav zunaj biomedicine se kaejo potrebe po novih neodvisnih podro
nih komisijah za raziskovalno etiko. V sodelovanju z vsemi deleniki bomo
pripravili sistemsko institucionalno ureditev obravnave eti
nih vpra anj v znanosti na vseh pomembnih podro
jih po zgledu drav Evropske unije.
2. Sprejeti bo treba nacionalni kodeks etike in po tenja ter dobre prakse v znanosti. Na njem lahko temeljijo kodeksi posameznih raziskovalnih ustanov.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 11 of 36
