Page 394 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 394
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
3. Vzpostaviti je treba
astno razsodi
e za znanstveno podro
je.
Ukrepi
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
| | Kljuni | || |
| |podroni cilj | || |
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
| |Visoki etini | || |
| |standardi v | || |
| |javni | || |
| |raziskovalno- | || |
| |razvojni | || |
| |dejavnosti v | || |
| |Sloveniji | || |
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
| | Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik |
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
| 28 |Vzpostavitev |Vlada RS | 2012 |Ustanovitev |
| |astnega |(znanost), | |astnega |
| |razsodia za |SAZU | |razsodia za |
| |znanstveno | | |znanstveno |
| |podroje, | | |podroje |
| |sestavljenega | || |
| |iz vrhunskih, | || |
| |nepristranskih | || |
| |in etino | || |
| |neoporenih | || |
| |lanov | || |
| |znanstvene | || |
| |skupnosti | || |
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
| 29 |Institucionalizirana|Vlada RS | 2012 |Sprejet nart |
| |obravnava |(znanost), | | |
| |etinih |SAZU || |
| |vpraanj v | || |
| |znanosti | || |
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
| 30 |Javna razprava |Vlada RS | 2014 |Oblikovanje |
| |o smernicah za |(znanost), | |smernic v |
| |etiko v |SAZU | |nacionalnem |
| |znanosti | | |kodeksu |
|| | | |etike, |
|| | | |moralne |
|| | | |integritete |
|| | | |in dobre |
|| | | |prakse v |
|| | | |znanosti |
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
4 VZPOSTAVITEV ZMOGLJIVOSTI V PODPORO RAZISKAVAM IN INOVACIJAM
4.1 Krepitev
love kih virov
V Sloveniji zavest o pomenu razvoja
love kih virov obstaja e dolgo. Vzporedno s priznavanjem pomena znanosti za splo en drubeni in gospodarski razvoj ima tudi krepitev
love kih virov v znanosti prednostno mesto v srednjero
nih nacionalnih raziskovalnih in razvojnih programih.
Stanje
V letu 2008 je bilo v Sloveniji v raziskovalno-razvojni dejavnosti zaposlenih 16.243 oseb, od tega 10.124 (62%) raziskovalcev. Merjeno z ekvivalentom polne zaposlenosti
(FTE) smo imeli tega leta skupaj 7032 FTE raziskovalcev, od tega 3058 (43%) v poslovnem sektorju, 2156 (31%) v dravnem sektorju (JRZ), 1795 (26%) v visoko olskem in le
23 (0,33%) v zasebnem neprofitnem sektorju. Najve
jo rast med raziskovalci smo beleili v poslovnem sektorju, in sicer za 58% med letoma 2005 in 2008. Dele FTE
raziskovalcev v poslovnem sektorju je tako v letu 2008 dosegel 43%, kar je nekoliko pod povpre
jem EU 27 (46%). Pri mednarodni primerjavi delea FTE raziskovalcev med
zaposlenimi se Slovenija z 0,71% uvr
a nad povpre
je EU 27 (0,68%) in e vedno pod povpre
je EU 15 (0,75%).
Dele zaposlenih z doktoratom se postopno krepi. Leta 1990 je bilo med zaposlenimi v razvojno-raziskovalni dejavnosti doktorjev znanosti samo 12%, leta 2008 pa 25%.
Dele doktorjev znanosti med raziskovalci je bil v istem letu 41% (npr. Irska 39%), od tega najmanj i dele v poslovnem sektorju (10%, na Irskem 14%) v visoko olskem sektorju
pa jih je 62% (na Irskem 56%) in v dravnem 46% (na Irskem 71%).
S strukturo slovenskih raziskovalcev po starosti in spolu smo lahko zadovoljni, saj se ve
a dele raziskovalcev, starih do 34 let. Ta dele je leta 1990 zna al 34%, v letu 2008
pa e 39%. Hkrati se v program mladih raziskovalcev vklju
uje tudi vse ve
ensk, sploh v biotehni kih vedah, medicini, druboslovju in slednji
v humanistiki, kjer imajo enske
tudi ve
inski dele. Trenutni dele ensk med raziskovalci za Slovenijo zna a 34% in presega povpre
je EU 27 (30%). Kljub temu je bilo leta 2007 v akademskem sektorju med
rednimi profesorji le 17% ensk.
Med zaposlenimi raziskovalci jih po podatkih iz leta 2008 najve
dela na podro
ju tehni kih ved (42%) in naravoslovja (34%), sledijo pa druboslovje (9%), medicinske (7%),
humanisti
ne (5%) in biotehni ke vede (3%).
Cilji
Cilj je dose
i ve
jo razvitost
love kih virov, in sicer:
1. Pove
ati tevilo raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu
Vrhunsko osebje bomo privabljali z uvedbo spodbujevalnih ukrepov iz dav
ne, delovnopravne, priselitvene in druge zakonodaje. Oblikovali bomo celovit sistem spodbujevalnih
mehanizmov za pove
anje mobilnosti kadrov med JRO in gospodarstvom, za zaposlovanje raziskovalcev v podjetjih, »najem« raziskovalcev in krepitev raziskovalno-razvojnih
sposobnosti v gospodarstvu. Stro ki delodajalcev za raziskovalce in razvojnike v podjetjih bodo postali primerljivi ali niji od tistih v sosednjih in drugih primerljivih dravah.
Poseben poudarek bo na kadrih v naravoslovju in tehniki, vklju
no s spodbujanem tudija teh podro
ij na terciarni ravni. Poleg razvojnega kadra je v gospodarstvu v inovacijske
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 12 of 36
3. Vzpostaviti je treba
astno razsodi
e za znanstveno podro
je.
Ukrepi
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
| | Kljuni | || |
| |podroni cilj | || |
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
| |Visoki etini | || |
| |standardi v | || |
| |javni | || |
| |raziskovalno- | || |
| |razvojni | || |
| |dejavnosti v | || |
| |Sloveniji | || |
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
| | Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik |
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
| 28 |Vzpostavitev |Vlada RS | 2012 |Ustanovitev |
| |astnega |(znanost), | |astnega |
| |razsodia za |SAZU | |razsodia za |
| |znanstveno | | |znanstveno |
| |podroje, | | |podroje |
| |sestavljenega | || |
| |iz vrhunskih, | || |
| |nepristranskih | || |
| |in etino | || |
| |neoporenih | || |
| |lanov | || |
| |znanstvene | || |
| |skupnosti | || |
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
| 29 |Institucionalizirana|Vlada RS | 2012 |Sprejet nart |
| |obravnava |(znanost), | | |
| |etinih |SAZU || |
| |vpraanj v | || |
| |znanosti | || |
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
| 30 |Javna razprava |Vlada RS | 2014 |Oblikovanje |
| |o smernicah za |(znanost), | |smernic v |
| |etiko v |SAZU | |nacionalnem |
| |znanosti | | |kodeksu |
|| | | |etike, |
|| | | |moralne |
|| | | |integritete |
|| | | |in dobre |
|| | | |prakse v |
|| | | |znanosti |
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+
4 VZPOSTAVITEV ZMOGLJIVOSTI V PODPORO RAZISKAVAM IN INOVACIJAM
4.1 Krepitev
love kih virov
V Sloveniji zavest o pomenu razvoja
love kih virov obstaja e dolgo. Vzporedno s priznavanjem pomena znanosti za splo en drubeni in gospodarski razvoj ima tudi krepitev
love kih virov v znanosti prednostno mesto v srednjero
nih nacionalnih raziskovalnih in razvojnih programih.
Stanje
V letu 2008 je bilo v Sloveniji v raziskovalno-razvojni dejavnosti zaposlenih 16.243 oseb, od tega 10.124 (62%) raziskovalcev. Merjeno z ekvivalentom polne zaposlenosti
(FTE) smo imeli tega leta skupaj 7032 FTE raziskovalcev, od tega 3058 (43%) v poslovnem sektorju, 2156 (31%) v dravnem sektorju (JRZ), 1795 (26%) v visoko olskem in le
23 (0,33%) v zasebnem neprofitnem sektorju. Najve
jo rast med raziskovalci smo beleili v poslovnem sektorju, in sicer za 58% med letoma 2005 in 2008. Dele FTE
raziskovalcev v poslovnem sektorju je tako v letu 2008 dosegel 43%, kar je nekoliko pod povpre
jem EU 27 (46%). Pri mednarodni primerjavi delea FTE raziskovalcev med
zaposlenimi se Slovenija z 0,71% uvr
a nad povpre
je EU 27 (0,68%) in e vedno pod povpre
je EU 15 (0,75%).
Dele zaposlenih z doktoratom se postopno krepi. Leta 1990 je bilo med zaposlenimi v razvojno-raziskovalni dejavnosti doktorjev znanosti samo 12%, leta 2008 pa 25%.
Dele doktorjev znanosti med raziskovalci je bil v istem letu 41% (npr. Irska 39%), od tega najmanj i dele v poslovnem sektorju (10%, na Irskem 14%) v visoko olskem sektorju
pa jih je 62% (na Irskem 56%) in v dravnem 46% (na Irskem 71%).
S strukturo slovenskih raziskovalcev po starosti in spolu smo lahko zadovoljni, saj se ve
a dele raziskovalcev, starih do 34 let. Ta dele je leta 1990 zna al 34%, v letu 2008
pa e 39%. Hkrati se v program mladih raziskovalcev vklju
uje tudi vse ve
ensk, sploh v biotehni kih vedah, medicini, druboslovju in slednji
v humanistiki, kjer imajo enske
tudi ve
inski dele. Trenutni dele ensk med raziskovalci za Slovenijo zna a 34% in presega povpre
je EU 27 (30%). Kljub temu je bilo leta 2007 v akademskem sektorju med
rednimi profesorji le 17% ensk.
Med zaposlenimi raziskovalci jih po podatkih iz leta 2008 najve
dela na podro
ju tehni kih ved (42%) in naravoslovja (34%), sledijo pa druboslovje (9%), medicinske (7%),
humanisti
ne (5%) in biotehni ke vede (3%).
Cilji
Cilj je dose
i ve
jo razvitost
love kih virov, in sicer:
1. Pove
ati tevilo raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu
Vrhunsko osebje bomo privabljali z uvedbo spodbujevalnih ukrepov iz dav
ne, delovnopravne, priselitvene in druge zakonodaje. Oblikovali bomo celovit sistem spodbujevalnih
mehanizmov za pove
anje mobilnosti kadrov med JRO in gospodarstvom, za zaposlovanje raziskovalcev v podjetjih, »najem« raziskovalcev in krepitev raziskovalno-razvojnih
sposobnosti v gospodarstvu. Stro ki delodajalcev za raziskovalce in razvojnike v podjetjih bodo postali primerljivi ali niji od tistih v sosednjih in drugih primerljivih dravah.
Poseben poudarek bo na kadrih v naravoslovju in tehniki, vklju
no s spodbujanem tudija teh podro
ij na terciarni ravni. Poleg razvojnega kadra je v gospodarstvu v inovacijske
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 12 of 36
