Page 390 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 390
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
|| | | |(npr. cilja |
|| | | |»uinkovita |
|| | | |raba naravnih |
|| | | |virov in |
|| | | |energije« in |
|| | | |»obnovljivi |
|| | | |viri |
|| | | |energije«) |
+---+----------------+---------------+--------+-----------------+
3.3 Sodelovanje na raziskovalno-razvojnem podro
ju v EU in svetu
Nara
ajo
a globalizacija zahteva krepitev znanstveno-tehnolo ke odli
nosti in trajnostnega razvoja. Brez pove
anja znanstveno-tehnolo kega sodelovanja v evropskem in
svetovnem merilu ni mogo
e u
inkovito odgovoriti na izzive, ki presegajo meje drav in celin. Globalizacija zahteva druga
ne pristope in metode na lokalni, regionalni in nacionalni
ravni. Usklajevanje raziskovalno-razvojnih politik, instrumentov in ukrepov je na globalni mednarodni ravni postalo nujnost, ki je zavezujo
a tudi za Slovenijo. Mednarodno
raziskovalno-razvojno sodelovanje mora temeljiti na na
elih vzajemnosti, enakopravnosti in skupne blaginje ter na ustreznem varstvu intelektualne lastnine. To sodelovanje je
klju
nega pomena za razvoj, delitev in raz irjanje znanja po vsem svetu ter je podlaga za spodbujanje pretoka raziskovalcev in »kroenje moganov« v duhu krepitve evropskega
raziskovalnega prostora in ir e.
Stanje
Slovenija v okvirnih programih EU za raziskave (OP) uradno sodeluje od leta 1999 in v 7. okvirnem programu po za
asnih podatkih Evropske komisije (EK) za prvi dve leti
predstavlja 0,9% sodelujo
ih, s
imer pridobiva 0,6% vseh razdeljenih sredstev EK, kar je relativno uspe no glede na to, da ima 0,4% prebivalstva EU. Po drugi strani pa nas le
okoli 15-odstotna stopnja uspe nosti prijaviteljev ( tevilo sodelujo
ih v sprejetih projektih v primerjavi s tevilom v prijavljenih projektih) uvr
a med zadnje v EU (na 24. oziroma
25. mesto v EU-27), kar kae na slabo pripravljenost prijav. Prav tako Slovenija ni preve
uspe na pri tevilu koordinatorjev projektov in sodelovanju v razpisih Evropskega
raziskovalnega sveta, bolje pa sodeluje v medvladnih programih EUREKA in COST.
Dvostransko sodelovanje Slovenije na raziskovalno-razvojnem podro
ju se je, zaradi
im ve
je prepoznavnosti slovenskih raziskav in razvoja v evropskem okviru in ir e,
pospe eno razvijalo vse od slovenske osamosvojitve. Cilj je bil
im hitrej a vklju
itev v EU in poglabljanje sodelovanja tudi z drugimi dravami (sosednje drave, drave
Zahodnega Balkana, razvite zunajevropske in regionalno pomembne drave). Z novo strategijo elimo do leta 2020 prese
i mobilnost v okviru dvostranskega sodelovanja in jo
nadgraditi, zlasti s prednostnimi dravami v slovenski zunanji politiki.
Slovenija za
enja sodelovanje tudi v dejavnostih OECD in Evropske vesoljske agencije (ESA).
Cilji
Cilj je izbolj ati mednarodno sodelovanje, in sicer:
1. Pove
ati obseg mednarodnega ve
stranskega sodelovanja
Podpirali bomo odpiranje slovenskega raziskovalno-razvojnega prostora v dravah
lanicah EU in pridruenih dravah okvirnim programom EU – predvsem s sistemom
nacionalnih oseb za stike (NCP) za OP EU in predstavniki v ustreznih programskih odborih pri Evropski komisiji – ki ga je treba prilagoditi spremenjenim okoli
inam. Pri razvoju
ali vstopanju v nove instrumente bomo stremeli k enostavnosti, preglednosti in prepre
evanju podvajanja le-teh, da bo sistem
im bolj enostaven za raziskovalce in poslovni
sektor. S finan
nimi spodbudami bomo nadalje podpirali vklju
evanje slovenskih raziskovalcev v evropske raziskovalne programe in mree tako, da bodo v najve
ji meri vklju
evali
tudi podjetja, ki razvijajo in/ali komercializirajo novo znanja.
2. Pove
ati obseg mednarodnega dvostranskega sodelovanja
Usmerjeno bo na sosednje drave in regije, drave Zahodnega Balkana in t. i. BRIK drave (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), ki postajajo nova svetovna sredi
a raziskav in
razvoja, ter na druge raziskovalno komplementarne drave.
Dvostransko sodelovanje z najrazvitej imi dravami sveta, kot na primer ZDA, Koreja in Japonska, bomo nadgrajevali, sodelovanje z drugimi dravami pa podpirali v skladu z
interesi znanstvene sfere in zunanjepoliti
nimi usmeritvami Republike Slovenije. Slovenija mora z dvostranskimi raziskovalnimi projekti in drugim sodelovanjem z dravami
Jugovzhodne Evrope, e zlasti Zahodnega Balkana, postati privla
na drava za vrhunske raziskovalce in podjetja iz teh okolij.
Poseben poudarek bo na
ezmejnem raziskovalno-razvojnem sodelovanju, ki ima najneposrednej i u
inek na prenos znanja v lokalno gospodarstvo.
Iz financiranja preteno mobilnosti bomo postopno pre li k spodbujanju raziskovalnih projektov kot prevladujo
i obliki dvostranskega sodelovanja.
Nove smernice bodo zapisane v Na
rtu razvoja dvostranskega mednarodnega sodelovanja RS na podro
ju raziskav in razvoja 2012–2020. Za njegovo pripravo je odgovorno
Ministrstvo za visoko olstvo, znanost in tehnologijo, ki ga posreduje v sprejem Vladi RS.
Ukrepi
+----+--------------+----------------+----------+---------------+
| | Kljuni | | | Izbrani |
| | podroni cilj| | | kazalnik |
|| | | | s ciljnimi |
|| | | | vrednostmi |
+----+--------------+----------------+----------+---------------+
| |Ciljno | | |Mednarodne |
| |usmerjeno in | | |znanstvene |
| |kakovostno | | |objave |
| |mednarodno | | |(znanstvene |
| |sodelovanje | | |objave v |
|| | | |soavtorstvu s |
|| | | |tujimi |
|| | | |raziskovalci) v|
|| | | |publikacijah |
|| | | |najvije |
|| | | |kategorije na |
|| | | |milijon |
|| | | |prebivalcev |
+----+--------------+----------------+----------+---------------+
|| Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik |
+----+--------------+----------------+----------+---------------+
| 18 |Ukrepi za |Vlada RS |2011–2020 |Proraunska |
| |poveanje |(znanost, | |sredstva za |
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 8 of 36
|| | | |(npr. cilja |
|| | | |»uinkovita |
|| | | |raba naravnih |
|| | | |virov in |
|| | | |energije« in |
|| | | |»obnovljivi |
|| | | |viri |
|| | | |energije«) |
+---+----------------+---------------+--------+-----------------+
3.3 Sodelovanje na raziskovalno-razvojnem podro
ju v EU in svetu
Nara
ajo
a globalizacija zahteva krepitev znanstveno-tehnolo ke odli
nosti in trajnostnega razvoja. Brez pove
anja znanstveno-tehnolo kega sodelovanja v evropskem in
svetovnem merilu ni mogo
e u
inkovito odgovoriti na izzive, ki presegajo meje drav in celin. Globalizacija zahteva druga
ne pristope in metode na lokalni, regionalni in nacionalni
ravni. Usklajevanje raziskovalno-razvojnih politik, instrumentov in ukrepov je na globalni mednarodni ravni postalo nujnost, ki je zavezujo
a tudi za Slovenijo. Mednarodno
raziskovalno-razvojno sodelovanje mora temeljiti na na
elih vzajemnosti, enakopravnosti in skupne blaginje ter na ustreznem varstvu intelektualne lastnine. To sodelovanje je
klju
nega pomena za razvoj, delitev in raz irjanje znanja po vsem svetu ter je podlaga za spodbujanje pretoka raziskovalcev in »kroenje moganov« v duhu krepitve evropskega
raziskovalnega prostora in ir e.
Stanje
Slovenija v okvirnih programih EU za raziskave (OP) uradno sodeluje od leta 1999 in v 7. okvirnem programu po za
asnih podatkih Evropske komisije (EK) za prvi dve leti
predstavlja 0,9% sodelujo
ih, s
imer pridobiva 0,6% vseh razdeljenih sredstev EK, kar je relativno uspe no glede na to, da ima 0,4% prebivalstva EU. Po drugi strani pa nas le
okoli 15-odstotna stopnja uspe nosti prijaviteljev ( tevilo sodelujo
ih v sprejetih projektih v primerjavi s tevilom v prijavljenih projektih) uvr
a med zadnje v EU (na 24. oziroma
25. mesto v EU-27), kar kae na slabo pripravljenost prijav. Prav tako Slovenija ni preve
uspe na pri tevilu koordinatorjev projektov in sodelovanju v razpisih Evropskega
raziskovalnega sveta, bolje pa sodeluje v medvladnih programih EUREKA in COST.
Dvostransko sodelovanje Slovenije na raziskovalno-razvojnem podro
ju se je, zaradi
im ve
je prepoznavnosti slovenskih raziskav in razvoja v evropskem okviru in ir e,
pospe eno razvijalo vse od slovenske osamosvojitve. Cilj je bil
im hitrej a vklju
itev v EU in poglabljanje sodelovanja tudi z drugimi dravami (sosednje drave, drave
Zahodnega Balkana, razvite zunajevropske in regionalno pomembne drave). Z novo strategijo elimo do leta 2020 prese
i mobilnost v okviru dvostranskega sodelovanja in jo
nadgraditi, zlasti s prednostnimi dravami v slovenski zunanji politiki.
Slovenija za
enja sodelovanje tudi v dejavnostih OECD in Evropske vesoljske agencije (ESA).
Cilji
Cilj je izbolj ati mednarodno sodelovanje, in sicer:
1. Pove
ati obseg mednarodnega ve
stranskega sodelovanja
Podpirali bomo odpiranje slovenskega raziskovalno-razvojnega prostora v dravah
lanicah EU in pridruenih dravah okvirnim programom EU – predvsem s sistemom
nacionalnih oseb za stike (NCP) za OP EU in predstavniki v ustreznih programskih odborih pri Evropski komisiji – ki ga je treba prilagoditi spremenjenim okoli
inam. Pri razvoju
ali vstopanju v nove instrumente bomo stremeli k enostavnosti, preglednosti in prepre
evanju podvajanja le-teh, da bo sistem
im bolj enostaven za raziskovalce in poslovni
sektor. S finan
nimi spodbudami bomo nadalje podpirali vklju
evanje slovenskih raziskovalcev v evropske raziskovalne programe in mree tako, da bodo v najve
ji meri vklju
evali
tudi podjetja, ki razvijajo in/ali komercializirajo novo znanja.
2. Pove
ati obseg mednarodnega dvostranskega sodelovanja
Usmerjeno bo na sosednje drave in regije, drave Zahodnega Balkana in t. i. BRIK drave (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), ki postajajo nova svetovna sredi
a raziskav in
razvoja, ter na druge raziskovalno komplementarne drave.
Dvostransko sodelovanje z najrazvitej imi dravami sveta, kot na primer ZDA, Koreja in Japonska, bomo nadgrajevali, sodelovanje z drugimi dravami pa podpirali v skladu z
interesi znanstvene sfere in zunanjepoliti
nimi usmeritvami Republike Slovenije. Slovenija mora z dvostranskimi raziskovalnimi projekti in drugim sodelovanjem z dravami
Jugovzhodne Evrope, e zlasti Zahodnega Balkana, postati privla
na drava za vrhunske raziskovalce in podjetja iz teh okolij.
Poseben poudarek bo na
ezmejnem raziskovalno-razvojnem sodelovanju, ki ima najneposrednej i u
inek na prenos znanja v lokalno gospodarstvo.
Iz financiranja preteno mobilnosti bomo postopno pre li k spodbujanju raziskovalnih projektov kot prevladujo
i obliki dvostranskega sodelovanja.
Nove smernice bodo zapisane v Na
rtu razvoja dvostranskega mednarodnega sodelovanja RS na podro
ju raziskav in razvoja 2012–2020. Za njegovo pripravo je odgovorno
Ministrstvo za visoko olstvo, znanost in tehnologijo, ki ga posreduje v sprejem Vladi RS.
Ukrepi
+----+--------------+----------------+----------+---------------+
| | Kljuni | | | Izbrani |
| | podroni cilj| | | kazalnik |
|| | | | s ciljnimi |
|| | | | vrednostmi |
+----+--------------+----------------+----------+---------------+
| |Ciljno | | |Mednarodne |
| |usmerjeno in | | |znanstvene |
| |kakovostno | | |objave |
| |mednarodno | | |(znanstvene |
| |sodelovanje | | |objave v |
|| | | |soavtorstvu s |
|| | | |tujimi |
|| | | |raziskovalci) v|
|| | | |publikacijah |
|| | | |najvije |
|| | | |kategorije na |
|| | | |milijon |
|| | | |prebivalcev |
+----+--------------+----------------+----------+---------------+
|| Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik |
+----+--------------+----------------+----------+---------------+
| 18 |Ukrepi za |Vlada RS |2011–2020 |Proraunska |
| |poveanje |(znanost, | |sredstva za |
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 8 of 36
