Page 391 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 391
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
| |obsega |tehnologija, | |mednarodno |
| |mednarodnega |inovacije) | |sodelovanje |
| |sodelovanja | | |Poveanje |
| |in obsega | | |tevila |
| |udele be | | |znanstvenih |
| |slovenskih | | |objav v |
| |partnerjev v | | |soavtorstvu s |
| |mednarodnih | | |tujimi |
| |raziskovalnih | | |raziskovalci |
| |projektih | | |Viina |
|| | | |nacionalnih |
|| | | |sredstev v |
|| | | |mednarodnih |
|| | | |raziskovalnih |
|| | | |projektih s |
|| | | |slovensko |
|| | | |udele bo (brez |
|| | | |raziskovalne |
|| | | |infrastrukture)|
|| | | |Viina tujih |
|| | | |sredstev, ki |
|| | | |jih pridobijo |
|| | | |slovenski |
|| | | |raziskovalci s |
|| | | |sodelovanjem v |
|| | | |mednarodnih |
|| | | |raziskovalnih |
|| | | |projektih (brez|
|| | | |raziskovalne |
|| | | |infrastrukture)|
+----+--------------+----------------+----------+---------------+
| 19 |Nart razvoja |Vlada RS | 2012 |Sprejem narta |
| |dvostranskega |(znanost, | |Dele |
| |mednarodnega |tehnologija, | |prioritetnih |
| |sodelovanja RS|inovacije) | |dr av v |
| |na podroju | | |vrednosti vseh |
| |raziskav in | | |dvostranskih |
| |razvoja 2012- | | |pogodb |
| |2020 | | |Dele |
|| | | |raziskovalnih |
|| | | |projektov v |
|| | | |skupnih |
|| | | |sredstvih za |
|| | | |dvostransko |
|| | | |sodelovanje |
|| | | |Viina sredstev|
|| | | |za bilateralne |
|| | | |znanstvene |
|| | | |projekte |
+----+--------------+----------------+----------+---------------+
3.4 Javno financiranje raziskav in razvoja
Javno vlaganje v raziskave in razvoj je eden temeljnih stebrov raziskovalnega in inovacijskega sistema, saj najve
krat dolo
a njegov rezultat in je pogoj za avtonomno
znanstveno delo. Za u
inkovito izvajanje ciljev RISS je potrebno zagotoviti dolgoro
no stabilno financiranje raziskovalnih in razvojnih aktivnosti. Vi ina zasebnih vlaganj na drugi
strani ne pomeni le vhodne spremenljivke v ta sistem, ampak prav tako izraa delovanje sistema samega. Barcelonski cilj kot del lizbonske strategije v dravah EU postavlja za cilj
vlaganje v znanost in razvoj v vi ini 3% BDP. Tretjina (1%) teh vlaganj naj bi pri la iz javnih sredstev, dve tretjini (2%) pa iz gospodarstva. Ve
ina drav
lanic EU tega cilja e ne
dosega, Slovenija bo ob trenutnih trendih cilj javnih vlaganj dosegla e do leta 2012.
Stanje
Za financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti v Sloveniji je zna
ilno naslednje:
– Kljub za
etni ambiciji o realizaciji Barcelonskega cilja 3% BDP za raziskave in razvoj do leta 2010 tudi v Sloveniji je pri nas dele sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost
leta 2008 dosegel le 1,65% BDP ali 616,9 mio EUR bruto doma
ih izdatkov. Pri tem je bil dele dravnega prora
una 0,52% BDP ali 193,1 mio EUR, dele celotnih javnih virov
(skupaj z javnimi prilivi iz tujine) pa 0,57% BDP ali 212,9 mio eur.
– iz dravnih prora
unskih sredstev za raziskave in razvoj (RR) (kar je nekoliko druga
en agregat od barcelonskega)(16) je Slovenija v letu 2008 namenila dravnemu sektorju
oz. JRZ 45,8 %, visoko olskemu sektorju oz. visoko olskim zavodom 41,2%, sledijo poslovni sektor z 12,2%, zasebni nepridobitni sektor z 0,7% in tujina z 0,1%. tevilka o
deleu prora
unskih sredstev za RR v visoko olskem sektorju je prenizka, saj se ta
as v statisti
nem poro
ilu ne prikazuje denar, s katerim drava pokriva raziskovalno delo, ki
ga visoko olski u
itelji opravljajo v okviru svoje redne zaposlitve. Ta denar se v teva v sredstva za pedago ko dejavnost, kar bo treba v prihodnje korigirati.
– Sredstva za raziskave v poslovnem sektorju so, razumljivo, namenjena skoraj izklju
no naravoslovnim in tehni kim vedam (99%), medtem ko je dele sredstev za te vede v
raziskavah JRO 77%, za druboslovje in humanistiko pa 23% (podatki za 2008). Za Slovenijo je, nadalje, zna
ilna razmeroma nizka poraba sredstev za raziskave in razvoj v
storitvenem sektorju (v letu 2008 so storitvene dejavnosti porabile 16% sredstev, potro enih za raziskave v poslovnem sektorju in hkrati prispevale 55% dodane vrednosti,
ustvarjene v gospodarstvu).
Za sistem financiranja raziskovalne dejavnosti v Sloveniji je zna
ilno razmeroma veliko razli
nih instrumentov, kar vodi v njegovo drobljenje in zmanj uje u
inkovitost vloenih
sredstev. Prav tako e nismo razvili celovitega sistema ex-post analize znanstvenih rezultatov, s
imer bi lahko merili konkretne drubene u
inke raziskovalnega dela, ki ga
financira drava.
Cilji
Cilj je izbolj ati sistem javnega financiranja raziskav in inovacij. To bomo dosegli z:
1. ve
anjem sredstev za razvojno-raziskovalno dejavnost
V letu 2010 je vlada sprejela cilj, da bo Slovenija do leta 2020 dosegla skupna vlaganja javnega in zasebnega sektorja v raziskave in razvoj v vi ini 3% BDP. Koalicijski
sporazum 2008-2012 predvideva v ta namen javna vlaganja v vi ini 1% BDP e v letu 2012.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 9 of 36
| |obsega |tehnologija, | |mednarodno |
| |mednarodnega |inovacije) | |sodelovanje |
| |sodelovanja | | |Poveanje |
| |in obsega | | |tevila |
| |udele be | | |znanstvenih |
| |slovenskih | | |objav v |
| |partnerjev v | | |soavtorstvu s |
| |mednarodnih | | |tujimi |
| |raziskovalnih | | |raziskovalci |
| |projektih | | |Viina |
|| | | |nacionalnih |
|| | | |sredstev v |
|| | | |mednarodnih |
|| | | |raziskovalnih |
|| | | |projektih s |
|| | | |slovensko |
|| | | |udele bo (brez |
|| | | |raziskovalne |
|| | | |infrastrukture)|
|| | | |Viina tujih |
|| | | |sredstev, ki |
|| | | |jih pridobijo |
|| | | |slovenski |
|| | | |raziskovalci s |
|| | | |sodelovanjem v |
|| | | |mednarodnih |
|| | | |raziskovalnih |
|| | | |projektih (brez|
|| | | |raziskovalne |
|| | | |infrastrukture)|
+----+--------------+----------------+----------+---------------+
| 19 |Nart razvoja |Vlada RS | 2012 |Sprejem narta |
| |dvostranskega |(znanost, | |Dele |
| |mednarodnega |tehnologija, | |prioritetnih |
| |sodelovanja RS|inovacije) | |dr av v |
| |na podroju | | |vrednosti vseh |
| |raziskav in | | |dvostranskih |
| |razvoja 2012- | | |pogodb |
| |2020 | | |Dele |
|| | | |raziskovalnih |
|| | | |projektov v |
|| | | |skupnih |
|| | | |sredstvih za |
|| | | |dvostransko |
|| | | |sodelovanje |
|| | | |Viina sredstev|
|| | | |za bilateralne |
|| | | |znanstvene |
|| | | |projekte |
+----+--------------+----------------+----------+---------------+
3.4 Javno financiranje raziskav in razvoja
Javno vlaganje v raziskave in razvoj je eden temeljnih stebrov raziskovalnega in inovacijskega sistema, saj najve
krat dolo
a njegov rezultat in je pogoj za avtonomno
znanstveno delo. Za u
inkovito izvajanje ciljev RISS je potrebno zagotoviti dolgoro
no stabilno financiranje raziskovalnih in razvojnih aktivnosti. Vi ina zasebnih vlaganj na drugi
strani ne pomeni le vhodne spremenljivke v ta sistem, ampak prav tako izraa delovanje sistema samega. Barcelonski cilj kot del lizbonske strategije v dravah EU postavlja za cilj
vlaganje v znanost in razvoj v vi ini 3% BDP. Tretjina (1%) teh vlaganj naj bi pri la iz javnih sredstev, dve tretjini (2%) pa iz gospodarstva. Ve
ina drav
lanic EU tega cilja e ne
dosega, Slovenija bo ob trenutnih trendih cilj javnih vlaganj dosegla e do leta 2012.
Stanje
Za financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti v Sloveniji je zna
ilno naslednje:
– Kljub za
etni ambiciji o realizaciji Barcelonskega cilja 3% BDP za raziskave in razvoj do leta 2010 tudi v Sloveniji je pri nas dele sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost
leta 2008 dosegel le 1,65% BDP ali 616,9 mio EUR bruto doma
ih izdatkov. Pri tem je bil dele dravnega prora
una 0,52% BDP ali 193,1 mio EUR, dele celotnih javnih virov
(skupaj z javnimi prilivi iz tujine) pa 0,57% BDP ali 212,9 mio eur.
– iz dravnih prora
unskih sredstev za raziskave in razvoj (RR) (kar je nekoliko druga
en agregat od barcelonskega)(16) je Slovenija v letu 2008 namenila dravnemu sektorju
oz. JRZ 45,8 %, visoko olskemu sektorju oz. visoko olskim zavodom 41,2%, sledijo poslovni sektor z 12,2%, zasebni nepridobitni sektor z 0,7% in tujina z 0,1%. tevilka o
deleu prora
unskih sredstev za RR v visoko olskem sektorju je prenizka, saj se ta
as v statisti
nem poro
ilu ne prikazuje denar, s katerim drava pokriva raziskovalno delo, ki
ga visoko olski u
itelji opravljajo v okviru svoje redne zaposlitve. Ta denar se v teva v sredstva za pedago ko dejavnost, kar bo treba v prihodnje korigirati.
– Sredstva za raziskave v poslovnem sektorju so, razumljivo, namenjena skoraj izklju
no naravoslovnim in tehni kim vedam (99%), medtem ko je dele sredstev za te vede v
raziskavah JRO 77%, za druboslovje in humanistiko pa 23% (podatki za 2008). Za Slovenijo je, nadalje, zna
ilna razmeroma nizka poraba sredstev za raziskave in razvoj v
storitvenem sektorju (v letu 2008 so storitvene dejavnosti porabile 16% sredstev, potro enih za raziskave v poslovnem sektorju in hkrati prispevale 55% dodane vrednosti,
ustvarjene v gospodarstvu).
Za sistem financiranja raziskovalne dejavnosti v Sloveniji je zna
ilno razmeroma veliko razli
nih instrumentov, kar vodi v njegovo drobljenje in zmanj uje u
inkovitost vloenih
sredstev. Prav tako e nismo razvili celovitega sistema ex-post analize znanstvenih rezultatov, s
imer bi lahko merili konkretne drubene u
inke raziskovalnega dela, ki ga
financira drava.
Cilji
Cilj je izbolj ati sistem javnega financiranja raziskav in inovacij. To bomo dosegli z:
1. ve
anjem sredstev za razvojno-raziskovalno dejavnost
V letu 2010 je vlada sprejela cilj, da bo Slovenija do leta 2020 dosegla skupna vlaganja javnega in zasebnega sektorja v raziskave in razvoj v vi ini 3% BDP. Koalicijski
sporazum 2008-2012 predvideva v ta namen javna vlaganja v vi ini 1% BDP e v letu 2012.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 9 of 36
