Page 388 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 388
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
+----+-----------------+--------------+---------+---------------+
| 11 |V sodelovanju s |Vlada RS | 2013 |Zakonska |
| |sindikati in JRZ |(javna uprava,| |ureditev |
| |oblikovanje |znanost) | | |
| |mo nosti izvzema | || |
| |raziskovalcev iz | || |
| |planega sistema | || |
| |javnih | || |
| |uslu bencev. | || |
+----+-----------------+--------------+---------+---------------+
| 12 |Prehod iz enote |Vlada RS | 2012 |Zakonska |
| |»raziskovalne |(znanost) | |ureditev |
| |ure« na (so) | || |
| |financiranje | || |
| |dejanskih | || |
| |strokov | || |
| |projektov | || |
+----+-----------------+--------------+---------+---------------+
3.2 Prenos znanja
Znanje je temeljna vrednota sodobnega sveta. Slovenska znanost je po oceni OECD v povpre
ju dokaj kakovostna, manjka pa ji ve
ja stopnja odgovornosti do drube, ki jo
ve
inoma financira, ustrezen zakonodajni okvir, ki bo omogo
al nagrajevanje nadpovpre
nih ter sistem skupnih oziroma povezanih spodbud za raziskovalni sektor in podjetja.
Raziskovalni in inovacijski sistem, ki omogo
a drubeno vklju
enost in trajnosten na
in ivljenja, predvideva izpopolnitev in uporabo novega znanja v drubi, da se zagotavlja
bolj a kakovost ivljenja za vse. Posebno pozornost zahtevata upravljanje in prenos tehnologij, ki kae na uspe nost znanstvenoraziskovalnega dela s stali
a drube, ki to
raziskovalno delo financira, hkrati pa omogo
a ve
ji izkoristek na novo pridobljenega znanja v drubeno korist. Pretok znanja in dobro upravljanje intelektualne lastnine sta klju
na
tudi za uspe no sodelovanje med javnimi raziskovalnimi organizacijami in neposrednimi uporabniki znanja, ki vodi do novih proizvodov, procesov in storitev. Znanja s podro
ja
prenosa znanja in tehnologij so klju
na za ustvarjanje visokotehnolo kih podjetij, izhajajo
ih iz JRO, ki izkori
ajo rezultate raziskovalno-razvojne dejavnosti. Obenem netehnolo ki
prenos znanja v drubo lahko pripomore, da je ta bolj povezana, zdrava in ustvarjalna, kakovost ivljenja pa ve
ja.
Stanje
V Sloveniji prenos znanja ni urejen celostno. Dejavnosti po ve
ini temeljijo na ad hoc akcijah razli
nih akterjev. Najve
jih je v nekaterih javnih raziskovalnih zavodih in
visoko olskih zavodih, medtem ko imajo dravne institucije ve
inoma premalo dejavno vlogo. V samostojno enoto za prenos tehnologij sta povezana dva in tituta, in sicer IJS in
KI, Univerza v Mariboru je lastnica TehnoCentra, Univerza na Primorskem deluje prek Univerzitetnega inkubatorja Primorske, Univerza v Ljubljani pa v okviru Slube za raziskave,
razvoj in intelektualno lastnino. Leta 2009 je bila ustanovljena neformalna slovenska mrea strokovnjakov za prenos tehnologije SI.TT. Mreenje, pretok informacij o dobrih
praksah in na
ini urejanja v primerljivih sistemih v tujini na drugi strani omogo
ajo vpetost Urada za intelektualno lastnino (UIL) v projekte EPO in IJS v CERN TT Network, prav
tako pa s
lanstvom posameznih slovenskih strokovnjakov v organizacijah ASTP, AUTM. Mreenje, pretok informacij o dobrih praksah in na
ini urejanja v primerljivih sistemih v
tujini na drugi strani omogo
ajo vpetost Urada za intelektualno lastnino (UIL) v projekte Evropskega patentnega urada (EPO) in In tituta Joef Stefan (IJS) v CERN TT Network,
prav tako pa s
lanstvom posameznih slovenskih strokovnjakov v Zdruenju evropskih profesionalcev za prenos znanosti in tehnologij (ASTP), Zdruenja univerzitetnih
menederjev s podro
ja tehnologij (AUTM).
Za prenos znanja in tehnologij obstaja tudi ustrezna zakonodajna podlaga, saj 21. in 22.
len Zakona o izumih iz delovnega razmerja(14) opredeljuje pogoje prevzema izumov
in njihovega upravljanja v javnih raziskovalnih organizacijah.
Kakovostno izvajanje dejavnosti in postopkov prenosa znanja lahko omogo
i le ustrezna kadrovska podprtost in stabilnost delovnega okolja, kar moramo dose
i s primernim
izobraevanjem/izpopolnjevanjem, sistemati
nim financiranjem dejavnosti prenosa znanja in vzpostavitvijo celostno primernega okolja (zakonodajnega in glede sprejetosti
dejavnosti v drubi).
Zdaj nje stanje se izraa v tem, da je povratek javnega financiranja v gospodarstvo, ki to financiranje omogo
a, v primerjavi z institucijami v tujini nizek. Povedano velja za
sodelovanje institucij znanja s podjetji (pogodbene raziskave in raziskave za razvoj polizdelka ali prototipa) ter za licenciranje novonastalega znanja, pridobljenega z javnimi
sredstvi, in ustanavljanje novih podjetij na podlagi tega znanja.
Cilji
Bolj i prenos znanja bomo dosegli s temi ukrepi:
1. Vzpostaviti okolje, ki bo omogo
alo u
inkovit prenos znanja
V takem okolju bo prenos znanja opredeljen kot eden klju
nih strate kih poslanstev JRO do drube. Sistem bo spodbujal sodelovanje, zaupanje in dobro vpetost v raziskovalno
sfero. Omogo
eno bo pridobivanje podjetni kega znanja in kulture podjetnosti med tudenti ter preprosto ustanavljanje podjetij. Urejen bo sistem pisarn za prenos tehnologij (TTO)
in vzpostavljena metrika za ovrednotenje njegove u
inkovitosti. Namenjen bo prenosu znanja in tehnologij iz JRO, pa tudi prenosu med JRO in posamezniki (raziskovalci,
inovatorji in umetniki) ter podjetji. Utrdil in uporabil bo znanje, ki je nujno za vrednotenje idej in udejanjanje najbolj ih med njimi v inovacijske projekte z veliko verjetnostjo
gospodarske uspe nosti. Za to bomo okrepili obstoje
e dobro jedro pisarn TTO in njihovo umestitev v celovito podporno okolje ter jim zagotovili stabilno financiranje. Pri tem bo
poudarek na ocenjevanju njihove uspe nosti v zvezi z doseganjem u
inkov prenosa znanja in tehnologij v obliki licenc, novonastalih podjetij ( tevilo podjetij in zaposlenih), rasti
prihodkov itd.
2. Vzpostaviti u
inkovit sistem varstva intelektualne lastnine
Nacionalni protokol (priro
nik) pri urejanju pravic intelektualne lastnine bo omogo
il, da bodo podjetja seznanjena s pogoji uporabe pravic intelektualne lastnine JRO,
prenos/dostop pa preprost in hiter.
3. Spodbujati kulturo patentiranja s premi ljeno patentno politiko in z razvojem zakonodaje za intelektualno lastnino
To bo pospe ilo smiselno pridobivanje in izkori
anje novih patentov v akademskem, raziskovalno-razvojnem in poslovnem sektorju. Kulturo inovativnega razmi ljanja je treba
spodbujati na vseh ravneh izobraevanja, saj dolgoro
no prina a zaelene rezultate samo celostno bolj e razumevanja pomena tega podro
ja. Prou
ili bomo re itve za vklju
itev
delenikov v izrabo rezultatov (porazdelitev pravic iz intelektualne lastnine med raziskovalca in raziskovalko oziroma izumitelja in izumiteljico, institucijo in posrednika pri
komercializaciji).
4. Opredeliti prenos znanja kot enega klju
nih strate kih poslanstev JRO
Za kar najbolj e delovanje sistema prenosa znanja se morajo JRO jasno zavedati pomena tega podro
ja ter ga kot pomemben del opredeliti v svojih vizijah in strate kih
dokumentih.
5. Graditi odnos zaupanja in dobro vpetost v raziskovalno sfero
Za ustrezne doseke je treba vzpostaviti zaupanje med vsemi klju
nimi akterji (raziskovalno sfero in dravnimi institucijami), kar omogo
a primeren pretok znanja in informacij,
posledi
no pa sinergijske u
inke.(15)
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 6 of 36
+----+-----------------+--------------+---------+---------------+
| 11 |V sodelovanju s |Vlada RS | 2013 |Zakonska |
| |sindikati in JRZ |(javna uprava,| |ureditev |
| |oblikovanje |znanost) | | |
| |mo nosti izvzema | || |
| |raziskovalcev iz | || |
| |planega sistema | || |
| |javnih | || |
| |uslu bencev. | || |
+----+-----------------+--------------+---------+---------------+
| 12 |Prehod iz enote |Vlada RS | 2012 |Zakonska |
| |»raziskovalne |(znanost) | |ureditev |
| |ure« na (so) | || |
| |financiranje | || |
| |dejanskih | || |
| |strokov | || |
| |projektov | || |
+----+-----------------+--------------+---------+---------------+
3.2 Prenos znanja
Znanje je temeljna vrednota sodobnega sveta. Slovenska znanost je po oceni OECD v povpre
ju dokaj kakovostna, manjka pa ji ve
ja stopnja odgovornosti do drube, ki jo
ve
inoma financira, ustrezen zakonodajni okvir, ki bo omogo
al nagrajevanje nadpovpre
nih ter sistem skupnih oziroma povezanih spodbud za raziskovalni sektor in podjetja.
Raziskovalni in inovacijski sistem, ki omogo
a drubeno vklju
enost in trajnosten na
in ivljenja, predvideva izpopolnitev in uporabo novega znanja v drubi, da se zagotavlja
bolj a kakovost ivljenja za vse. Posebno pozornost zahtevata upravljanje in prenos tehnologij, ki kae na uspe nost znanstvenoraziskovalnega dela s stali
a drube, ki to
raziskovalno delo financira, hkrati pa omogo
a ve
ji izkoristek na novo pridobljenega znanja v drubeno korist. Pretok znanja in dobro upravljanje intelektualne lastnine sta klju
na
tudi za uspe no sodelovanje med javnimi raziskovalnimi organizacijami in neposrednimi uporabniki znanja, ki vodi do novih proizvodov, procesov in storitev. Znanja s podro
ja
prenosa znanja in tehnologij so klju
na za ustvarjanje visokotehnolo kih podjetij, izhajajo
ih iz JRO, ki izkori
ajo rezultate raziskovalno-razvojne dejavnosti. Obenem netehnolo ki
prenos znanja v drubo lahko pripomore, da je ta bolj povezana, zdrava in ustvarjalna, kakovost ivljenja pa ve
ja.
Stanje
V Sloveniji prenos znanja ni urejen celostno. Dejavnosti po ve
ini temeljijo na ad hoc akcijah razli
nih akterjev. Najve
jih je v nekaterih javnih raziskovalnih zavodih in
visoko olskih zavodih, medtem ko imajo dravne institucije ve
inoma premalo dejavno vlogo. V samostojno enoto za prenos tehnologij sta povezana dva in tituta, in sicer IJS in
KI, Univerza v Mariboru je lastnica TehnoCentra, Univerza na Primorskem deluje prek Univerzitetnega inkubatorja Primorske, Univerza v Ljubljani pa v okviru Slube za raziskave,
razvoj in intelektualno lastnino. Leta 2009 je bila ustanovljena neformalna slovenska mrea strokovnjakov za prenos tehnologije SI.TT. Mreenje, pretok informacij o dobrih
praksah in na
ini urejanja v primerljivih sistemih v tujini na drugi strani omogo
ajo vpetost Urada za intelektualno lastnino (UIL) v projekte EPO in IJS v CERN TT Network, prav
tako pa s
lanstvom posameznih slovenskih strokovnjakov v organizacijah ASTP, AUTM. Mreenje, pretok informacij o dobrih praksah in na
ini urejanja v primerljivih sistemih v
tujini na drugi strani omogo
ajo vpetost Urada za intelektualno lastnino (UIL) v projekte Evropskega patentnega urada (EPO) in In tituta Joef Stefan (IJS) v CERN TT Network,
prav tako pa s
lanstvom posameznih slovenskih strokovnjakov v Zdruenju evropskih profesionalcev za prenos znanosti in tehnologij (ASTP), Zdruenja univerzitetnih
menederjev s podro
ja tehnologij (AUTM).
Za prenos znanja in tehnologij obstaja tudi ustrezna zakonodajna podlaga, saj 21. in 22.
len Zakona o izumih iz delovnega razmerja(14) opredeljuje pogoje prevzema izumov
in njihovega upravljanja v javnih raziskovalnih organizacijah.
Kakovostno izvajanje dejavnosti in postopkov prenosa znanja lahko omogo
i le ustrezna kadrovska podprtost in stabilnost delovnega okolja, kar moramo dose
i s primernim
izobraevanjem/izpopolnjevanjem, sistemati
nim financiranjem dejavnosti prenosa znanja in vzpostavitvijo celostno primernega okolja (zakonodajnega in glede sprejetosti
dejavnosti v drubi).
Zdaj nje stanje se izraa v tem, da je povratek javnega financiranja v gospodarstvo, ki to financiranje omogo
a, v primerjavi z institucijami v tujini nizek. Povedano velja za
sodelovanje institucij znanja s podjetji (pogodbene raziskave in raziskave za razvoj polizdelka ali prototipa) ter za licenciranje novonastalega znanja, pridobljenega z javnimi
sredstvi, in ustanavljanje novih podjetij na podlagi tega znanja.
Cilji
Bolj i prenos znanja bomo dosegli s temi ukrepi:
1. Vzpostaviti okolje, ki bo omogo
alo u
inkovit prenos znanja
V takem okolju bo prenos znanja opredeljen kot eden klju
nih strate kih poslanstev JRO do drube. Sistem bo spodbujal sodelovanje, zaupanje in dobro vpetost v raziskovalno
sfero. Omogo
eno bo pridobivanje podjetni kega znanja in kulture podjetnosti med tudenti ter preprosto ustanavljanje podjetij. Urejen bo sistem pisarn za prenos tehnologij (TTO)
in vzpostavljena metrika za ovrednotenje njegove u
inkovitosti. Namenjen bo prenosu znanja in tehnologij iz JRO, pa tudi prenosu med JRO in posamezniki (raziskovalci,
inovatorji in umetniki) ter podjetji. Utrdil in uporabil bo znanje, ki je nujno za vrednotenje idej in udejanjanje najbolj ih med njimi v inovacijske projekte z veliko verjetnostjo
gospodarske uspe nosti. Za to bomo okrepili obstoje
e dobro jedro pisarn TTO in njihovo umestitev v celovito podporno okolje ter jim zagotovili stabilno financiranje. Pri tem bo
poudarek na ocenjevanju njihove uspe nosti v zvezi z doseganjem u
inkov prenosa znanja in tehnologij v obliki licenc, novonastalih podjetij ( tevilo podjetij in zaposlenih), rasti
prihodkov itd.
2. Vzpostaviti u
inkovit sistem varstva intelektualne lastnine
Nacionalni protokol (priro
nik) pri urejanju pravic intelektualne lastnine bo omogo
il, da bodo podjetja seznanjena s pogoji uporabe pravic intelektualne lastnine JRO,
prenos/dostop pa preprost in hiter.
3. Spodbujati kulturo patentiranja s premi ljeno patentno politiko in z razvojem zakonodaje za intelektualno lastnino
To bo pospe ilo smiselno pridobivanje in izkori
anje novih patentov v akademskem, raziskovalno-razvojnem in poslovnem sektorju. Kulturo inovativnega razmi ljanja je treba
spodbujati na vseh ravneh izobraevanja, saj dolgoro
no prina a zaelene rezultate samo celostno bolj e razumevanja pomena tega podro
ja. Prou
ili bomo re itve za vklju
itev
delenikov v izrabo rezultatov (porazdelitev pravic iz intelektualne lastnine med raziskovalca in raziskovalko oziroma izumitelja in izumiteljico, institucijo in posrednika pri
komercializaciji).
4. Opredeliti prenos znanja kot enega klju
nih strate kih poslanstev JRO
Za kar najbolj e delovanje sistema prenosa znanja se morajo JRO jasno zavedati pomena tega podro
ja ter ga kot pomemben del opredeliti v svojih vizijah in strate kih
dokumentih.
5. Graditi odnos zaupanja in dobro vpetost v raziskovalno sfero
Za ustrezne doseke je treba vzpostaviti zaupanje med vsemi klju
nimi akterji (raziskovalno sfero in dravnimi institucijami), kar omogo
a primeren pretok znanja in informacij,
posledi
no pa sinergijske u
inke.(15)
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 6 of 36
