Page 386 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 386
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
Sloveniji je po osamosvojitvi in med tranzicijo uspelo ohraniti dokaj njo stabilnost javnega raziskovalno-razvojnega sektorja, in to kljub prestrukturiranju gospodarstva, v
katerem so velika podjetja, ki so po osamosvojitvi izgubila velik del trga, zapirala ali zmanj evala svoje raziskovalno-razvojne oddelke. Ve
inoma so pove
ana sredstva drave za
raziskave in razvoj na za
etku 90. let nadomestila zmanj anje vlaganja gospodarstva v ta namen, tako pa omogo
ila ohranitev visoke ravni znanstvene produkcije. Posledica
prenosa raziskovalno-razvojnega tei
a iz poslovne v javno raziskovalno sfero je bila preusmeritev k temeljnim raziskavam. Zato je sodelovanje z javnim sektorjem kljub ponovni
rasti vlaganja poslovnega sektorja v raziskave in razvoj v preteklih letih ostalo na precej nizki ravni.
Pri tem so posebnost slovenskega raziskovalno-razvojnega prostora majhne razlike v raziskovalno-razvojni dejavnosti na visoko olskih in javnih raziskovalnih zavodih (JRZ).
Sodelovanje JRZ z uporabniki je le za malenkost ve
je, kakor v visoko olskem sektorju. V letu 2008 je bil na primer dele doma
ega poslovnega sektorja v financiranju raziskav
visoko olskega sektorja 10,1%, dele pri raziskavah dravnega sektorja pa 12,7%. To povzro
a podvajanje vsebin, slabo sodelovanje med raziskovalci na razli
nih in titucijah in
razdrobljenost raziskovalno-razvojnega prostora.
Po drugi strani pa JRO ne morejo ustrezno slediti globalnim procesom in se strate ko razvijati, saj jim to oteuje trenutni sistem financiranja raziskovalnih skupin. Tei
e
odlo
anja o razvoju je na ravni osnovne celice raziskovanja, kar je programska skupina, in ne na ravni posamezne institucije, ki bi upravljala svojo celotno zmogljivost. Po testni
metodologiji OECD je dele institucionalnega financiranja v celotnih javnih sredstvih JRO 22,2%, kar je najniji dele med 13 dravami, zajetimi v tudiji OECD. Trenutni
delovnopravni poloaj raziskovalcev in raziskovalk v JRO kot javnih uslubencev po zakonih, ki urejajo sistem javnih uslubencev in sistem pla
v javnem sektorju, ter ne omogo
a
razvoja odli
nega raziskovalnega in razvojnega sistema.
Monost zaposlitve raziskovalcev zunaj delovnopravnega statusa javnih uslubencev bi v institucije pritegnila (tudi tuje) vrhunske strokovnjake in motivirala uslubence z
metodami, ki so zna
ilne za gospodarstvo, s
imer bo institucija laje izpolnjevala svoje razvojne cilje. Hkrati bi monost izstopa iz sistema javnih uslubencev odpravila anomalije,
ki jih ta sistem, ne da bi predvidel razli
ne, sektorsko profilirane okoli
ine, prina a posebni skupini znanstvenikov.
Za spremljanje raziskovalne odli
nosti se navadno uporabljajo podatki o tevilu objav, tevilu citatov, tevilu visoko citiranih objav, faktorju vpliva in tevilu patentnih prijav pri
izbranih patentnih uradih. Slovenija je v obdobju 2004–2008 s 5.840 objavami na milijon prebivalcev v revijah, indeksiranih v bibliografskih zbirkah ISI, po tem kriteriju dosegla 155
% povpre
ja EU, kar pomeni 7. mesto v EU. Po tevilu citatov na milijon prebivalcev smo v istem obdobju z 18.062 citati na milijon prebivalcev na 13. mestu v EU in dosegamo 95
% povpre
ja EU. Po faktorju vpliva, ki pomeni povpre
no tevilo citatov na objavo, smo s 3,09 pri 61% povpre
ja EU na 22. mestu v EU, kar kae na v povpre
ju sorazmerno
majhno odmevnost objav slovenskih avtorjev. Z 62 visoko citiranimi objavami na milijon prebivalcev v obdobju 1998–2008 je Slovenija dosegla 151% povpre
ja EU in tako 13.
mesto v EU.
Cilji
Cilj je pove
anje avtonomije in odgovornosti JRO, ki skladno s svojim poslanstvom prispevajo pomemben dele k vzpostavitvi uspe nega raziskovalnega in inovacijskega
sistema. S svojimi rezultati bodo JRO po eni strani prispevale svoj dele k temeljnem napredku znanosti in tehnologij, po drugi strani pa k razvoju drube in gospodarstva. Za to so
potrebni troji dejavniki:
1. Pove
anje mednarodne prepoznavnosti in konkuren
nosti slovenske znanosti v evropskem in svetovnem merilu
Spodbujanje temeljnih raziskav bo sledilo u
inkovitemu modelu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), pri
emer bo namenjena posebna pozornost vzpostavitvi evropsko
primerljivega sistema ocenjevanja prijav in vrednotenja rezultatov raziskovalnega dela.
2. Razlikovanje poslanstva in vloge visoko olskega sektorja in in titutov
S pove
anjem raznovrstnosti bodo JRO opredelile lastna poslanstva in strategije, v okviru katerih se bodo mo
neje naslonile na razvoj podro
ij in dejavnosti, kjer so e
posebno uspe ne ali izkazujejo to monost. Vse JRO bodo razvijale temeljno znanje in sodelovanje z uporabniki, pri tem pa bodo raziskovalni in tituti slednjemu dali mo
nej i
poudarek kakor univerze. Manj e raziskovalne in titute, ki sredstva za delovanje pridobivajo skoraj izklju
no iz javnih virov, bomo povezali ali zdruili z univerzami na podlagi
poglobljene razprave z deleniki.
3. Vzpostavitev evalvacijskega sistema raziskovalne dejavnosti JRO
Za ustrezno spremljanje delovanja raziskovalnega in inovacijskega sistema je potrebno u
inkovito institucionalno vrednotenje, ki pri izdelavi kon
nih ugotovitev upo teva irok
spekter meril. Bistvo institucionalnega vrednotenja je v neodvisnem zunanjem ocenjevanju (tuji in doma
i neodvisni ocenjevalci), ki ne temelji zgolj na kvantitativnih podatkih.
Evalvacijski sistem bosta na podlagi javne razprave razvili agenciji, pristojni za raziskave in za tehnolo ki razvoj, v sodelovanju z resornimi ministrstvi in drugimi deleniki.
Evalvacijska merila bodo temeljila na vrednotenju rezultatov in u
inkov v znanosti. En niz kriterijev ( tevilo objav v publikacijah z visokim faktorjem vpliva, citiranost, indeks rasti
raziskovalnega dela, sodelovanje med JRO ipd.) bo namenjen merjenju znanstvene odli
nosti institucije in mednarodni prepoznavnosti temeljnega raziskovalnega dela. Drug niz
kriterijev pa se bo nana al na sodelovanje z uporabniki, s
imer bomo merili drubeno relevantnost raziskovalnega dela. Skladno s poslanstvom bodo slednja merila bolj
poudarjena pri vrednotenju raziskovalnih in titutov, med drugim bodo upo tevani prihodki od licenc, tevilo patentov pri patentnih uradih, ki opravljajo popoln preizkus, tevilo novih
podjetij, izhajajo
ih iz JRO in aplikativna uspe nost JRO (poslovne povezave ali projekti JRO z uporabniki, tevilo zaposlitev tudentov, mladih raziskovalcev in raziskovalcev v
razvojnih oddelkih v gospodarstva, odstotek raziskav na prednostnih podro
jih slovenskih tehnolo kih platform, odstotek raziskav za podporo projektom drubenega pomena in
drugo).
4. Avtonomnost in odgovornost (JRO) za zagotovitev njihovega strate kega razvoja, skladno z nacionalnimi prednostnimi nalogami.
S postopnim pove
evanjem institucionalnega financiranja JRO na ra
un zmanj evanja/ukinitve programskega financiranja bomo zagotovili njihovo ve
jo avtonomijo in
odgovornost pri oblikovanju kadrovske in razvojne/programske strategije. Pri tem mora raziskovalno-razvojna dejavnost potekati v partnerskem odnosu, v katerem JRO prevzema
odgovornost do zaposlenih ter do razli
nih drubenih okolij, vseh svojih sistemskih delov in drube kot celote.
Poenoteno bo institucionalno financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti visoko olskega sektorja in in titutov, ki bo vklju
evalo dva stebra: temeljnega in razvojnega.
Temeljni steber bo zagotavljal stabilnost financiranja te dejavnosti JRO, razvojni steber pa dodatno financiranje v skladu z izpolnjevanjem poslanstev institucij in doseganjem
vnaprej dogovorjenih ciljev ter bo temeljil na rezultatih vrednotenja JRO.
Prenovljeno financiranje JRO bo omogo
ilo uresni
evanje ciljev RISS ob upo tevanju njihove avtonomije, da same oblikujejo svojo institucionalno strategijo in poti za
doseganje zastavljenih ciljev. Mehanizmi financiranja iz javnih sredstev bodo zasnovani tako, da omogo
ajo JRO samostojnej e odlo
anje o porabi in celostnem upravljanju
sredstev, namenjenih institucionalnemu financiranju.
Poleg prehoda na institucionalno financiranje institucij pri stabilnem financiranju bomo pri projektnem financiranju raziskovalnega dela nadomestili dosedanje financiranje prek
enote »raziskovalne ure« s (so)financiranjem dejanskih stro kov projektov.
Institucije bodo pridobile ve
jo avtonomijo pri zaposlovanju in upravljanju
love kih virov, saj bodo, ob uspe nem dogovoru med udeleenci, raziskovalci posamezne institucije
lahko izstopili iz pla
nega sistema. Pri
akujemo in elimo, da vodstva raziskovalnih institucij in zaposleni skupaj predlagajo, kako bi lahko v tem primeru uredili pla
ni sistem in
pravice ter dolnosti zaposlenih, pri
emer je ena od monosti kolektivna pogodba med javnimi raziskovalnimi zavodi kot delodajalci in sindikati kot zaposlenimi. Pri tem je lahko
sedanja ureditev pravic in odgovornosti izhodi
e za nov sistem. Vodstva institucij in zaposleni bodo do spremembe zakonodaje predlagali spremembe delovnopravne ureditve
zaposlenih. Nov pla
ni sistem bo enoten za visoko olske pedago ke in raziskovalne karierne poti. Na ta na
in bodo osnovne pravice in dolnosti urejene manj rigidno, v skladu z
Zakonom o delovnih razmerjih(13).
Ukrepi
+----+-----------------+--------------+---------+---------------+
| |Kljuni podroni | | | Izbrani |
|| cilj | | | kazalniki s |
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 4 of 36
Sloveniji je po osamosvojitvi in med tranzicijo uspelo ohraniti dokaj njo stabilnost javnega raziskovalno-razvojnega sektorja, in to kljub prestrukturiranju gospodarstva, v
katerem so velika podjetja, ki so po osamosvojitvi izgubila velik del trga, zapirala ali zmanj evala svoje raziskovalno-razvojne oddelke. Ve
inoma so pove
ana sredstva drave za
raziskave in razvoj na za
etku 90. let nadomestila zmanj anje vlaganja gospodarstva v ta namen, tako pa omogo
ila ohranitev visoke ravni znanstvene produkcije. Posledica
prenosa raziskovalno-razvojnega tei
a iz poslovne v javno raziskovalno sfero je bila preusmeritev k temeljnim raziskavam. Zato je sodelovanje z javnim sektorjem kljub ponovni
rasti vlaganja poslovnega sektorja v raziskave in razvoj v preteklih letih ostalo na precej nizki ravni.
Pri tem so posebnost slovenskega raziskovalno-razvojnega prostora majhne razlike v raziskovalno-razvojni dejavnosti na visoko olskih in javnih raziskovalnih zavodih (JRZ).
Sodelovanje JRZ z uporabniki je le za malenkost ve
je, kakor v visoko olskem sektorju. V letu 2008 je bil na primer dele doma
ega poslovnega sektorja v financiranju raziskav
visoko olskega sektorja 10,1%, dele pri raziskavah dravnega sektorja pa 12,7%. To povzro
a podvajanje vsebin, slabo sodelovanje med raziskovalci na razli
nih in titucijah in
razdrobljenost raziskovalno-razvojnega prostora.
Po drugi strani pa JRO ne morejo ustrezno slediti globalnim procesom in se strate ko razvijati, saj jim to oteuje trenutni sistem financiranja raziskovalnih skupin. Tei
e
odlo
anja o razvoju je na ravni osnovne celice raziskovanja, kar je programska skupina, in ne na ravni posamezne institucije, ki bi upravljala svojo celotno zmogljivost. Po testni
metodologiji OECD je dele institucionalnega financiranja v celotnih javnih sredstvih JRO 22,2%, kar je najniji dele med 13 dravami, zajetimi v tudiji OECD. Trenutni
delovnopravni poloaj raziskovalcev in raziskovalk v JRO kot javnih uslubencev po zakonih, ki urejajo sistem javnih uslubencev in sistem pla
v javnem sektorju, ter ne omogo
a
razvoja odli
nega raziskovalnega in razvojnega sistema.
Monost zaposlitve raziskovalcev zunaj delovnopravnega statusa javnih uslubencev bi v institucije pritegnila (tudi tuje) vrhunske strokovnjake in motivirala uslubence z
metodami, ki so zna
ilne za gospodarstvo, s
imer bo institucija laje izpolnjevala svoje razvojne cilje. Hkrati bi monost izstopa iz sistema javnih uslubencev odpravila anomalije,
ki jih ta sistem, ne da bi predvidel razli
ne, sektorsko profilirane okoli
ine, prina a posebni skupini znanstvenikov.
Za spremljanje raziskovalne odli
nosti se navadno uporabljajo podatki o tevilu objav, tevilu citatov, tevilu visoko citiranih objav, faktorju vpliva in tevilu patentnih prijav pri
izbranih patentnih uradih. Slovenija je v obdobju 2004–2008 s 5.840 objavami na milijon prebivalcev v revijah, indeksiranih v bibliografskih zbirkah ISI, po tem kriteriju dosegla 155
% povpre
ja EU, kar pomeni 7. mesto v EU. Po tevilu citatov na milijon prebivalcev smo v istem obdobju z 18.062 citati na milijon prebivalcev na 13. mestu v EU in dosegamo 95
% povpre
ja EU. Po faktorju vpliva, ki pomeni povpre
no tevilo citatov na objavo, smo s 3,09 pri 61% povpre
ja EU na 22. mestu v EU, kar kae na v povpre
ju sorazmerno
majhno odmevnost objav slovenskih avtorjev. Z 62 visoko citiranimi objavami na milijon prebivalcev v obdobju 1998–2008 je Slovenija dosegla 151% povpre
ja EU in tako 13.
mesto v EU.
Cilji
Cilj je pove
anje avtonomije in odgovornosti JRO, ki skladno s svojim poslanstvom prispevajo pomemben dele k vzpostavitvi uspe nega raziskovalnega in inovacijskega
sistema. S svojimi rezultati bodo JRO po eni strani prispevale svoj dele k temeljnem napredku znanosti in tehnologij, po drugi strani pa k razvoju drube in gospodarstva. Za to so
potrebni troji dejavniki:
1. Pove
anje mednarodne prepoznavnosti in konkuren
nosti slovenske znanosti v evropskem in svetovnem merilu
Spodbujanje temeljnih raziskav bo sledilo u
inkovitemu modelu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), pri
emer bo namenjena posebna pozornost vzpostavitvi evropsko
primerljivega sistema ocenjevanja prijav in vrednotenja rezultatov raziskovalnega dela.
2. Razlikovanje poslanstva in vloge visoko olskega sektorja in in titutov
S pove
anjem raznovrstnosti bodo JRO opredelile lastna poslanstva in strategije, v okviru katerih se bodo mo
neje naslonile na razvoj podro
ij in dejavnosti, kjer so e
posebno uspe ne ali izkazujejo to monost. Vse JRO bodo razvijale temeljno znanje in sodelovanje z uporabniki, pri tem pa bodo raziskovalni in tituti slednjemu dali mo
nej i
poudarek kakor univerze. Manj e raziskovalne in titute, ki sredstva za delovanje pridobivajo skoraj izklju
no iz javnih virov, bomo povezali ali zdruili z univerzami na podlagi
poglobljene razprave z deleniki.
3. Vzpostavitev evalvacijskega sistema raziskovalne dejavnosti JRO
Za ustrezno spremljanje delovanja raziskovalnega in inovacijskega sistema je potrebno u
inkovito institucionalno vrednotenje, ki pri izdelavi kon
nih ugotovitev upo teva irok
spekter meril. Bistvo institucionalnega vrednotenja je v neodvisnem zunanjem ocenjevanju (tuji in doma
i neodvisni ocenjevalci), ki ne temelji zgolj na kvantitativnih podatkih.
Evalvacijski sistem bosta na podlagi javne razprave razvili agenciji, pristojni za raziskave in za tehnolo ki razvoj, v sodelovanju z resornimi ministrstvi in drugimi deleniki.
Evalvacijska merila bodo temeljila na vrednotenju rezultatov in u
inkov v znanosti. En niz kriterijev ( tevilo objav v publikacijah z visokim faktorjem vpliva, citiranost, indeks rasti
raziskovalnega dela, sodelovanje med JRO ipd.) bo namenjen merjenju znanstvene odli
nosti institucije in mednarodni prepoznavnosti temeljnega raziskovalnega dela. Drug niz
kriterijev pa se bo nana al na sodelovanje z uporabniki, s
imer bomo merili drubeno relevantnost raziskovalnega dela. Skladno s poslanstvom bodo slednja merila bolj
poudarjena pri vrednotenju raziskovalnih in titutov, med drugim bodo upo tevani prihodki od licenc, tevilo patentov pri patentnih uradih, ki opravljajo popoln preizkus, tevilo novih
podjetij, izhajajo
ih iz JRO in aplikativna uspe nost JRO (poslovne povezave ali projekti JRO z uporabniki, tevilo zaposlitev tudentov, mladih raziskovalcev in raziskovalcev v
razvojnih oddelkih v gospodarstva, odstotek raziskav na prednostnih podro
jih slovenskih tehnolo kih platform, odstotek raziskav za podporo projektom drubenega pomena in
drugo).
4. Avtonomnost in odgovornost (JRO) za zagotovitev njihovega strate kega razvoja, skladno z nacionalnimi prednostnimi nalogami.
S postopnim pove
evanjem institucionalnega financiranja JRO na ra
un zmanj evanja/ukinitve programskega financiranja bomo zagotovili njihovo ve
jo avtonomijo in
odgovornost pri oblikovanju kadrovske in razvojne/programske strategije. Pri tem mora raziskovalno-razvojna dejavnost potekati v partnerskem odnosu, v katerem JRO prevzema
odgovornost do zaposlenih ter do razli
nih drubenih okolij, vseh svojih sistemskih delov in drube kot celote.
Poenoteno bo institucionalno financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti visoko olskega sektorja in in titutov, ki bo vklju
evalo dva stebra: temeljnega in razvojnega.
Temeljni steber bo zagotavljal stabilnost financiranja te dejavnosti JRO, razvojni steber pa dodatno financiranje v skladu z izpolnjevanjem poslanstev institucij in doseganjem
vnaprej dogovorjenih ciljev ter bo temeljil na rezultatih vrednotenja JRO.
Prenovljeno financiranje JRO bo omogo
ilo uresni
evanje ciljev RISS ob upo tevanju njihove avtonomije, da same oblikujejo svojo institucionalno strategijo in poti za
doseganje zastavljenih ciljev. Mehanizmi financiranja iz javnih sredstev bodo zasnovani tako, da omogo
ajo JRO samostojnej e odlo
anje o porabi in celostnem upravljanju
sredstev, namenjenih institucionalnemu financiranju.
Poleg prehoda na institucionalno financiranje institucij pri stabilnem financiranju bomo pri projektnem financiranju raziskovalnega dela nadomestili dosedanje financiranje prek
enote »raziskovalne ure« s (so)financiranjem dejanskih stro kov projektov.
Institucije bodo pridobile ve
jo avtonomijo pri zaposlovanju in upravljanju
love kih virov, saj bodo, ob uspe nem dogovoru med udeleenci, raziskovalci posamezne institucije
lahko izstopili iz pla
nega sistema. Pri
akujemo in elimo, da vodstva raziskovalnih institucij in zaposleni skupaj predlagajo, kako bi lahko v tem primeru uredili pla
ni sistem in
pravice ter dolnosti zaposlenih, pri
emer je ena od monosti kolektivna pogodba med javnimi raziskovalnimi zavodi kot delodajalci in sindikati kot zaposlenimi. Pri tem je lahko
sedanja ureditev pravic in odgovornosti izhodi
e za nov sistem. Vodstva institucij in zaposleni bodo do spremembe zakonodaje predlagali spremembe delovnopravne ureditve
zaposlenih. Nov pla
ni sistem bo enoten za visoko olske pedago ke in raziskovalne karierne poti. Na ta na
in bodo osnovne pravice in dolnosti urejene manj rigidno, v skladu z
Zakonom o delovnih razmerjih(13).
Ukrepi
+----+-----------------+--------------+---------+---------------+
| |Kljuni podroni | | | Izbrani |
|| cilj | | | kazalniki s |
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 4 of 36
