Page 385 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 385
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
| 2|Letno neodvisno |Vlada RS |2012–2020|Poroila vladi |
| |spremljanje |(znanost, | |in parlamentu |
| |uresnievanja |tehnologija, | | |
| |programa RISS |inovacije, | | |
|| |gospodarstvo), | | |
|| |Svet za | | |
|| |raziskave in | | |
|| |inovacije | | |
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
| 3|Vrednotenje |Vlada RS |2011–2020|Poroila |
| |uinkov |(znanost, | | |
| |instrumentov |tehnologija, | | |
| |RISS z |inovacije, | | |
| |merljivimi |gospodarstvo) | | |
| |kazalniki | || |
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
| 4|Okrepitev visoko|Vlada RS (javna | 2011 |Poveanje |
| |usposobljene |uprava, | |tevila visoko |
| |kadrovske |znanost, | |strokovno |
| |sestave resornih|tehnologija, | |usposobljenih |
| |ministrstev |inovacije, | |zaposlenih na |
|| |gospodarstvo) | |resornih |
| | | | |ministrstvih |
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
| 5|Ovrednotenje |Vlada RS (javna |2011–2020|Dele |
| |vpliva ukrepov |uprava) | |odpravljenih |
| |politik na | | |administrativnih|
| |razvoj | | |ovir glede |
| |inovacijske | | |konkurennosti |
| |dru be z | || |
| |merljivimi | || |
| |kazalniki | || |
| |(Stalna | || |
| |medresorska | || |
| |delovna skupina | || |
| |za pripravo | || |
| |boljih | || |
| |predpisov in | || |
| |odpravo | || |
| |administrativnih| || |
| |ovir v dr avni | || |
| |upravi) | || |
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
| 6|Vrednotenje |Vlada RS | 2011 in |Mednarodno |
| |podpornih in |(znanost, | 2014 |evalvacijsko |
| |izvajalskih |tehnologija, | |poroilo |
| |institucij z |inovacije, | | |
| |merljivimi |gospodarstvo) | | |
| |kazalniki | || |
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
(*) Zapis od tu naprej v oklepaju pomeni pristojna ministrstva za navedena podro
ja pri posameznih ukrepih. V tem primeru gre za pristojno ministrstvo za znanost, tehnologijo
in inovacije. e je nosilcev ve
, je odgovorni nosilec tisti,
igar podro
je je napisano na prvem mestu. Navedba pristojnega ministrstva vklju
uje tudi izvajalske institucije (npr.
agencije).
3 KAKOVOSTNE RAZISKAVE V JAVNEM SEKTORJU
3.1 Ve
avtonomije in odgovornosti javnih raziskovalnih organizacij
Javne raziskovalne organizacije (JRO), kakor jih opredeljuje veljavna zakonodaja, so osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je RS ali druga z zakonom poobla
ena oseba
javnega prava in ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti. Med JRO tako sodijo javni raziskovalni in infrastrukturni zavodi ter visoko olski zavodi, ki jih
je ustanovila RS (ali druga z zakonom poobla
ena oseba javnega prava). Javno slubo na podro
ju raziskovalne in razvojne dejavnosti po veljavni zakonodaji sicer poleg JRO na
podlagi podeljene koncesije v obliki raziskovalnih programov izvajajo tudi programske skupine pri pravnih osebah javnega in zasebnega prava. Za potrebe tega dokumenta se kot
JRO tejejo tudi ti izvajalci.
JRO so kot glavne nosilke raziskovalne dejavnosti v sredi
u raziskovalno-inovacijskega sistema, ki se hitro razvija in spreminja. Kljub vsemu je tudi v spreminjajo
ih se
okoli
inah treba zagotoviti
im bolj e monosti za delo JRO. Njihovo u
inkovito delovanje in uspe nost pri uresni
evanju raziskovalnega poslanstva dolo
a izid celotnega
raziskovalnega in inovacijskega sistema. Slednji jim mora zato zagotavljati ve
jo avtonomnost (upravljavsko, finan
no in raziskovalno), same pa morajo nositi drubeno
odgovornost za prenos znanstvenih odkritij v drubo in njene podsisteme.
Odli
na znanost je eden od temeljev inovativne drube znanja. Razvoj odli
ne znanosti prvenstveno sloni na temeljnih napredkih znanosti na in preko meja obstoje
ega
vedenja. K temeljnim napredkom znanosti pa vodijo le raziskave proste vnaprej postavljenih prioritet in temelje
e le na prvobitni vedoeljnosti raziskovalcev. Zato se mora ta del
znanosti odvijati znotraj avtonomnih raziskovalnih organizacij, kjer je edini kriterij za ocenjevanje znanstvenega dela globalno primerljiva odli
nost. Univerze in in tituti samostojno
razvijajo podro
ja v katerih lahko dosegajo najodli
nej e prebojne rezultate in s tem prispevajo pomemben del k svetovni zakladnici znanja.
Pomembne spremembe v inovacijskem sistemu se kaejo v organizaciji raziskovalno-razvojne dejavnosti v gospodarstvu, kjer tradicionalne raziskovalne oddelke nadome
ajo
strokovnjaki, ki so s svojo razvojno in inovacijsko dejavnostjo blije trgu. To pa vna a velike spremembe na raziskovalno podro
je v javnem sektorju, saj se iri raziskovalno-
razvojno sodelovanje med podjetji, pa tudi med poslovnim in javnim sektorjem. Po drugi strani pa mo
no nara
a internacionalizacija/globalizacija raziskav in razvoja, pri
emer
sta doma
i in evropski javni raziskovalni prostor vedno bolj izpostavljena mednarodni konkurenci, zato se bosta morala prilagoditi in usposobiti za nove razmere ter ohraniti
privla
nost za poslovni sektor. Ve
ata se mobilnost raziskovalcev, tudentov in profesorjev ter konkurenca pri pridobivanju najbolj ih med njimi. Razvija se mednarodni trg
visoko olskega izobraevanja, h kateremu vse bolj prispevajo mednarodni sistemi za ovrednotenje in preverjanje kakovosti. Industrija, storitveni sektor in drugi uporabniki znanja
potrebujejo novo znanje in spretnosti, vseivljenjsko u
enje in izobraevanje na delovnem mestu pa postajata
edalje pomembnej a sestavna dela raziskovalnega in inovacijskega
sistema.
Vsi ti procesi, ki v raziskovalno-inovacijskem sistemu potekajo po svetu in Sloveniji, zahtevajo sodobnim tokovom prilagojeno delo in organiziranost v javnem raziskovalnem
sektorju.
Stanje
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 3 of 36
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
| 2|Letno neodvisno |Vlada RS |2012–2020|Poroila vladi |
| |spremljanje |(znanost, | |in parlamentu |
| |uresnievanja |tehnologija, | | |
| |programa RISS |inovacije, | | |
|| |gospodarstvo), | | |
|| |Svet za | | |
|| |raziskave in | | |
|| |inovacije | | |
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
| 3|Vrednotenje |Vlada RS |2011–2020|Poroila |
| |uinkov |(znanost, | | |
| |instrumentov |tehnologija, | | |
| |RISS z |inovacije, | | |
| |merljivimi |gospodarstvo) | | |
| |kazalniki | || |
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
| 4|Okrepitev visoko|Vlada RS (javna | 2011 |Poveanje |
| |usposobljene |uprava, | |tevila visoko |
| |kadrovske |znanost, | |strokovno |
| |sestave resornih|tehnologija, | |usposobljenih |
| |ministrstev |inovacije, | |zaposlenih na |
|| |gospodarstvo) | |resornih |
| | | | |ministrstvih |
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
| 5|Ovrednotenje |Vlada RS (javna |2011–2020|Dele |
| |vpliva ukrepov |uprava) | |odpravljenih |
| |politik na | | |administrativnih|
| |razvoj | | |ovir glede |
| |inovacijske | | |konkurennosti |
| |dru be z | || |
| |merljivimi | || |
| |kazalniki | || |
| |(Stalna | || |
| |medresorska | || |
| |delovna skupina | || |
| |za pripravo | || |
| |boljih | || |
| |predpisov in | || |
| |odpravo | || |
| |administrativnih| || |
| |ovir v dr avni | || |
| |upravi) | || |
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
| 6|Vrednotenje |Vlada RS | 2011 in |Mednarodno |
| |podpornih in |(znanost, | 2014 |evalvacijsko |
| |izvajalskih |tehnologija, | |poroilo |
| |institucij z |inovacije, | | |
| |merljivimi |gospodarstvo) | | |
| |kazalniki | || |
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
(*) Zapis od tu naprej v oklepaju pomeni pristojna ministrstva za navedena podro
ja pri posameznih ukrepih. V tem primeru gre za pristojno ministrstvo za znanost, tehnologijo
in inovacije. e je nosilcev ve
, je odgovorni nosilec tisti,
igar podro
je je napisano na prvem mestu. Navedba pristojnega ministrstva vklju
uje tudi izvajalske institucije (npr.
agencije).
3 KAKOVOSTNE RAZISKAVE V JAVNEM SEKTORJU
3.1 Ve
avtonomije in odgovornosti javnih raziskovalnih organizacij
Javne raziskovalne organizacije (JRO), kakor jih opredeljuje veljavna zakonodaja, so osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je RS ali druga z zakonom poobla
ena oseba
javnega prava in ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti. Med JRO tako sodijo javni raziskovalni in infrastrukturni zavodi ter visoko olski zavodi, ki jih
je ustanovila RS (ali druga z zakonom poobla
ena oseba javnega prava). Javno slubo na podro
ju raziskovalne in razvojne dejavnosti po veljavni zakonodaji sicer poleg JRO na
podlagi podeljene koncesije v obliki raziskovalnih programov izvajajo tudi programske skupine pri pravnih osebah javnega in zasebnega prava. Za potrebe tega dokumenta se kot
JRO tejejo tudi ti izvajalci.
JRO so kot glavne nosilke raziskovalne dejavnosti v sredi
u raziskovalno-inovacijskega sistema, ki se hitro razvija in spreminja. Kljub vsemu je tudi v spreminjajo
ih se
okoli
inah treba zagotoviti
im bolj e monosti za delo JRO. Njihovo u
inkovito delovanje in uspe nost pri uresni
evanju raziskovalnega poslanstva dolo
a izid celotnega
raziskovalnega in inovacijskega sistema. Slednji jim mora zato zagotavljati ve
jo avtonomnost (upravljavsko, finan
no in raziskovalno), same pa morajo nositi drubeno
odgovornost za prenos znanstvenih odkritij v drubo in njene podsisteme.
Odli
na znanost je eden od temeljev inovativne drube znanja. Razvoj odli
ne znanosti prvenstveno sloni na temeljnih napredkih znanosti na in preko meja obstoje
ega
vedenja. K temeljnim napredkom znanosti pa vodijo le raziskave proste vnaprej postavljenih prioritet in temelje
e le na prvobitni vedoeljnosti raziskovalcev. Zato se mora ta del
znanosti odvijati znotraj avtonomnih raziskovalnih organizacij, kjer je edini kriterij za ocenjevanje znanstvenega dela globalno primerljiva odli
nost. Univerze in in tituti samostojno
razvijajo podro
ja v katerih lahko dosegajo najodli
nej e prebojne rezultate in s tem prispevajo pomemben del k svetovni zakladnici znanja.
Pomembne spremembe v inovacijskem sistemu se kaejo v organizaciji raziskovalno-razvojne dejavnosti v gospodarstvu, kjer tradicionalne raziskovalne oddelke nadome
ajo
strokovnjaki, ki so s svojo razvojno in inovacijsko dejavnostjo blije trgu. To pa vna a velike spremembe na raziskovalno podro
je v javnem sektorju, saj se iri raziskovalno-
razvojno sodelovanje med podjetji, pa tudi med poslovnim in javnim sektorjem. Po drugi strani pa mo
no nara
a internacionalizacija/globalizacija raziskav in razvoja, pri
emer
sta doma
i in evropski javni raziskovalni prostor vedno bolj izpostavljena mednarodni konkurenci, zato se bosta morala prilagoditi in usposobiti za nove razmere ter ohraniti
privla
nost za poslovni sektor. Ve
ata se mobilnost raziskovalcev, tudentov in profesorjev ter konkurenca pri pridobivanju najbolj ih med njimi. Razvija se mednarodni trg
visoko olskega izobraevanja, h kateremu vse bolj prispevajo mednarodni sistemi za ovrednotenje in preverjanje kakovosti. Industrija, storitveni sektor in drugi uporabniki znanja
potrebujejo novo znanje in spretnosti, vseivljenjsko u
enje in izobraevanje na delovnem mestu pa postajata
edalje pomembnej a sestavna dela raziskovalnega in inovacijskega
sistema.
Vsi ti procesi, ki v raziskovalno-inovacijskem sistemu potekajo po svetu in Sloveniji, zahtevajo sodobnim tokovom prilagojeno delo in organiziranost v javnem raziskovalnem
sektorju.
Stanje
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 3 of 36
