Page 384 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 384
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
netehnolo kih inovacij. Tako se bo dvignila konkuren
nost gospodarstva, medtem ko bo dav
no in podporno okolje spodbudilo nove in vi je nalobe podjetij v razvoj ter v nova,
zlasti kakovostnej a delovna mesta.
Cilj
Vzpostaviti sodoben raziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogo
al vi jo kakovost ivljenja za vse, s kriti
no refleksijo drube, u
inkovitim re evanjem drubenih izzivov in
dvigom dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljanjem ve
in kakovostnej ih delovnih mest.
2 UINKOVITO UPRAVLJANJE RAZISKOVALNEGA IN INOVACIJSKEGA SISTEMA
Upravljanje inovacijskega sistema je v preteklih letih pre lo iz linearnega modela, ki upo teva, da ekonomska u
inkovitost sledi raziskovalni, v sistem druge generacije, ki ni ve
osredoto
en na tehnologijo, temve
temelji na interaktivnem organizacijskem modelu, ki ustvarja monosti za uspeh. Toda v zadnjem desetletju se po svetu vse bolj uveljavlja
sistem tretje generacije, ki je horizontalen ter zahteva dobro usklajen postopek na
rtovanja, izvajanja in vrednotenja politik med vsemi deleniki, vklju
enimi v inovacijski sistem, pa
tudi sprotno prilagajanje institucij s podro
ij raziskav, tehnologije in inovacij spremembam v okolju. Proces je odprt in demokrati
en, porazdelitev odgovornosti pri oblikovanju
raziskovalnega in inovacijskega sistema pa nedvoumna.
Stanje
Usklajevanje politik v Sloveniji od leta 2010 poteka v Krovni delovni skupini za usklajevanje in koordiniranje razvojnega na
rtovanja drave, upo teva pa Strategijo razvoja
Slovenije(7), Dravni razvojni program Republike Slovenije 2007–2013(8), Nacionalni reformni program 2008–2010(9) (Evropa 2020(10)) in prora
un Republike Slovenije za vsako
prora
unsko leto. Politike se izvajajo iz dravnega prora
una. Raziskovalna in inovacijska politika je v pristojnosti Ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo (MVZT),
Ministrstva za gospodarstvo (MG) in delno Slube vlade za razvoj in evropske zadeve (SVREZ) ter Slube vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). Ministrstvo
za gospodarstvo usmerja uresni
evanje svojega programa prek Javne agencije za podjetni tvo in tuje investicije (JAPTI), Javne agencije za tehnolo ki razvoj (TIA) in Slovenskega
podjetni kega sklada (SPS). MVZT je prenesel izvajanje ve
ine ukrepov na agencijo TIA in Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
Podro
je pokrivata tudi dve svetovalni telesi Vlade RS, Svet za znanost in tehnologijo RS (SZT) in Svet za konkuren
nost (SK).
Posledica razdrobljenega sistema upravljanja raziskav in inovacij je neusklajenost politik in pristojnosti ter podvajanje instrumentov, pa tudi slabo izvajanje sprejetih strate kih
dokumentov, predvsem Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa(11) (NRRP).
S pove
evanjem nalog in odgovornosti, predvsem pa z ambiciozno zastavljenim na
rtom razvoja, novimi instrumenti ter dejavnej im sodelovanjem v mednarodnem
znanstvenem in inovacijskem okolju se pove
ujejo tudi obveznosti resornih organov s podro
ja znanosti, tehnologije in inovacij. Temu pove
anju obveznosti pa v zadnjih letih ni
sledila strokovna kadrovska okrepitev resornih ministrstev, ki bi omogo
ala ustrezno oblikovanje in izvajanje teh politik, na kar so opozorili tudi pregledi mednarodnih
strokovnjakov.(12) To se e kae v nekaterih izgubljenih prilonostih, tudi v mednarodnem okviru.
Cilji
Cilj je dose
i bolj e upravljanje s slede
imi ukrepi:
1. Vzpostaviti u
inkovit enoten sistem upravljanja raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki bo vklju
eval vse delenike
Sistem bo temeljil na horizontalnem in medsektorskem usklajevanju na vseh odlo
evalskih in institucionalnih ravneh, gradil pa bo na zaupanju in odprti komunikaciji med vsemi
deleniki. Upravljal se bo na najvi ji ravni, kjer bo zanj pristojna posebna skupina ministrov (Krovna delovna skupina za usklajevanje in koordiniranje razvojnega na
rtovanja
drave), v kateri bosta za raziskave in inovacije odgovorni MVZT in MG. To bo zagotavljalo tesno povezanost izvajanja RISS in nove industrijske politike drave. Podro
je bo
pokrivalo eno svetovalno telo vlade, Svet za raziskave in inovacije, ki bo povezovalo klju
ne delenike ter nadomestilo Svet za znanost in tehnologijo in Svet za konkuren
nost. V
Svetu za raziskave in inovacije bodo sodelovali vsi klju
ni deleniki, sestava pa bo dolo
ena v zakonskih in podzakonskih dolo
ilih. Vzpostavljen bo u
inkovit sistem mreenja na
vseh ravneh, pri
emer bo glavno vodilo u
inkovitost upravljanja. Izvajanje RISS bomo ustrezno institucionalno podprli s krepitvijo visoko usposobljene kadrovske sestave resornih
ministrstev in preoblikovanjem javnih agencij. Te bodo partnerice pri strokovnem usmerjanju in vrednotenju izvajanja politike. Financiranje in izvajanje razli
nih programov bosta
ve
inoma preneseni na strokovno usposobljene izvajalske institucije.
2. Spremljanje izvajanja RISS in vrednotenje u
inkov
Izvajanje programa bo temeljilo na strokovnosti, preglednosti in stro kovni u
inkovitosti.
Za doseganje ciljev RISS je treba sproti spremljati uresni
evanje naloenih ukrepov. Za pove
anje u
inkovitosti sistema in uspe nosti pri tem je treba preverjati obstoje
e
ukrepe in jih po potrebi izbolj ati, opustiti ali vklju
iti nove. Ti zadnji morajo biti razviti v sodelovanju s klju
nimi deleniki, sistem morajo nadgraditi, ne pa voditi v podvajanje in
razdrobljenost.
Zaradi tesne povezanosti raziskav in razvoja v visoko olskem in javnem raziskovalnem sektorju bomo zagotovili skupno spremljanje izvajanja obeh programskih dokumentov
za podro
ji visokega olstva ter raziskovalne in inovativne dejavnosti ter vrednotenja njihovih u
inkov. Neodvisna skupina strokovnjakov bo skupno spremljala uresni
evanje
postavljenih ciljev in u
inkov ter izvajanje ukrepov, pa tudi letno poro
ala pristojnim svetovalnim telesom Vlade RS za podro
je visokega olstva znanosti in tehnologije. Po skupni
obravnavi bodo telesa poro
ala Vladi RS o izvajanju programov ter dala predloge dopolnitev in ukrepov za u
inkovitej o izvedbo obeh dokumentov. Vlada RS bo poro
ilo
predstavila Dravnemu zboru RS vsako drugo leto.
Ukrepi RISS se financirajo iz dravnega prora
una RS, ki ga v skladu s to strategijo oblikujejo pristojna ministrstva. Sistem spremljanja, ki je v skladu s kazalniki v RISS, je
podrobneje razdelan v programskem prora
unu s ciljnimi vrednostmi do leta 2014. V letu 2015 bo opravljena temeljita ocena RISS, ki bo vklju
evala vrednotenje ukrepov in
doseganje ciljnih vrednosti ter bo podlaga za posodobljeno strategijo 2015–2020.
3. Redno vrednotenje u
inkovitosti vseh podpornih in izvajalskih institucij
Izvajalske institucije in agencije bodo uresni
evale svoje poslanstvo v skladu z na
eli u
inkovitosti, odgovornosti in preglednosti. U
inkovitost in kakovost delovanja vseh
podpornih (npr. agencije) in izvajalskih institucij (npr. javne raziskovalne organizacije; JRO) bo ovrednotena po merljivih kazalnikih, kar bo zagotavljalo transparentnost,
strokovnost in eti
nost, vanjo pa bodo vklju
eni doma
i in mednarodni strokovnjaki.
Ukrepi
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
|| Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik |
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
| 1|Oblikovanje |Vlada RS | 2012 |Zakonska |
| |enotnega |(znanost, | |ureditev |
| |svetovalnega |tehnologija, | | |
| |telesa Vlade RS |inovacije(*)) | | |
| |– Sveta za | || |
| |raziskave in | || |
| |inovacije, ki | || |
| |nadomesti SZT in| || |
| |SK | || |
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 2 of 36
netehnolo kih inovacij. Tako se bo dvignila konkuren
nost gospodarstva, medtem ko bo dav
no in podporno okolje spodbudilo nove in vi je nalobe podjetij v razvoj ter v nova,
zlasti kakovostnej a delovna mesta.
Cilj
Vzpostaviti sodoben raziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogo
al vi jo kakovost ivljenja za vse, s kriti
no refleksijo drube, u
inkovitim re evanjem drubenih izzivov in
dvigom dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljanjem ve
in kakovostnej ih delovnih mest.
2 UINKOVITO UPRAVLJANJE RAZISKOVALNEGA IN INOVACIJSKEGA SISTEMA
Upravljanje inovacijskega sistema je v preteklih letih pre lo iz linearnega modela, ki upo teva, da ekonomska u
inkovitost sledi raziskovalni, v sistem druge generacije, ki ni ve
osredoto
en na tehnologijo, temve
temelji na interaktivnem organizacijskem modelu, ki ustvarja monosti za uspeh. Toda v zadnjem desetletju se po svetu vse bolj uveljavlja
sistem tretje generacije, ki je horizontalen ter zahteva dobro usklajen postopek na
rtovanja, izvajanja in vrednotenja politik med vsemi deleniki, vklju
enimi v inovacijski sistem, pa
tudi sprotno prilagajanje institucij s podro
ij raziskav, tehnologije in inovacij spremembam v okolju. Proces je odprt in demokrati
en, porazdelitev odgovornosti pri oblikovanju
raziskovalnega in inovacijskega sistema pa nedvoumna.
Stanje
Usklajevanje politik v Sloveniji od leta 2010 poteka v Krovni delovni skupini za usklajevanje in koordiniranje razvojnega na
rtovanja drave, upo teva pa Strategijo razvoja
Slovenije(7), Dravni razvojni program Republike Slovenije 2007–2013(8), Nacionalni reformni program 2008–2010(9) (Evropa 2020(10)) in prora
un Republike Slovenije za vsako
prora
unsko leto. Politike se izvajajo iz dravnega prora
una. Raziskovalna in inovacijska politika je v pristojnosti Ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo (MVZT),
Ministrstva za gospodarstvo (MG) in delno Slube vlade za razvoj in evropske zadeve (SVREZ) ter Slube vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). Ministrstvo
za gospodarstvo usmerja uresni
evanje svojega programa prek Javne agencije za podjetni tvo in tuje investicije (JAPTI), Javne agencije za tehnolo ki razvoj (TIA) in Slovenskega
podjetni kega sklada (SPS). MVZT je prenesel izvajanje ve
ine ukrepov na agencijo TIA in Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
Podro
je pokrivata tudi dve svetovalni telesi Vlade RS, Svet za znanost in tehnologijo RS (SZT) in Svet za konkuren
nost (SK).
Posledica razdrobljenega sistema upravljanja raziskav in inovacij je neusklajenost politik in pristojnosti ter podvajanje instrumentov, pa tudi slabo izvajanje sprejetih strate kih
dokumentov, predvsem Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa(11) (NRRP).
S pove
evanjem nalog in odgovornosti, predvsem pa z ambiciozno zastavljenim na
rtom razvoja, novimi instrumenti ter dejavnej im sodelovanjem v mednarodnem
znanstvenem in inovacijskem okolju se pove
ujejo tudi obveznosti resornih organov s podro
ja znanosti, tehnologije in inovacij. Temu pove
anju obveznosti pa v zadnjih letih ni
sledila strokovna kadrovska okrepitev resornih ministrstev, ki bi omogo
ala ustrezno oblikovanje in izvajanje teh politik, na kar so opozorili tudi pregledi mednarodnih
strokovnjakov.(12) To se e kae v nekaterih izgubljenih prilonostih, tudi v mednarodnem okviru.
Cilji
Cilj je dose
i bolj e upravljanje s slede
imi ukrepi:
1. Vzpostaviti u
inkovit enoten sistem upravljanja raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki bo vklju
eval vse delenike
Sistem bo temeljil na horizontalnem in medsektorskem usklajevanju na vseh odlo
evalskih in institucionalnih ravneh, gradil pa bo na zaupanju in odprti komunikaciji med vsemi
deleniki. Upravljal se bo na najvi ji ravni, kjer bo zanj pristojna posebna skupina ministrov (Krovna delovna skupina za usklajevanje in koordiniranje razvojnega na
rtovanja
drave), v kateri bosta za raziskave in inovacije odgovorni MVZT in MG. To bo zagotavljalo tesno povezanost izvajanja RISS in nove industrijske politike drave. Podro
je bo
pokrivalo eno svetovalno telo vlade, Svet za raziskave in inovacije, ki bo povezovalo klju
ne delenike ter nadomestilo Svet za znanost in tehnologijo in Svet za konkuren
nost. V
Svetu za raziskave in inovacije bodo sodelovali vsi klju
ni deleniki, sestava pa bo dolo
ena v zakonskih in podzakonskih dolo
ilih. Vzpostavljen bo u
inkovit sistem mreenja na
vseh ravneh, pri
emer bo glavno vodilo u
inkovitost upravljanja. Izvajanje RISS bomo ustrezno institucionalno podprli s krepitvijo visoko usposobljene kadrovske sestave resornih
ministrstev in preoblikovanjem javnih agencij. Te bodo partnerice pri strokovnem usmerjanju in vrednotenju izvajanja politike. Financiranje in izvajanje razli
nih programov bosta
ve
inoma preneseni na strokovno usposobljene izvajalske institucije.
2. Spremljanje izvajanja RISS in vrednotenje u
inkov
Izvajanje programa bo temeljilo na strokovnosti, preglednosti in stro kovni u
inkovitosti.
Za doseganje ciljev RISS je treba sproti spremljati uresni
evanje naloenih ukrepov. Za pove
anje u
inkovitosti sistema in uspe nosti pri tem je treba preverjati obstoje
e
ukrepe in jih po potrebi izbolj ati, opustiti ali vklju
iti nove. Ti zadnji morajo biti razviti v sodelovanju s klju
nimi deleniki, sistem morajo nadgraditi, ne pa voditi v podvajanje in
razdrobljenost.
Zaradi tesne povezanosti raziskav in razvoja v visoko olskem in javnem raziskovalnem sektorju bomo zagotovili skupno spremljanje izvajanja obeh programskih dokumentov
za podro
ji visokega olstva ter raziskovalne in inovativne dejavnosti ter vrednotenja njihovih u
inkov. Neodvisna skupina strokovnjakov bo skupno spremljala uresni
evanje
postavljenih ciljev in u
inkov ter izvajanje ukrepov, pa tudi letno poro
ala pristojnim svetovalnim telesom Vlade RS za podro
je visokega olstva znanosti in tehnologije. Po skupni
obravnavi bodo telesa poro
ala Vladi RS o izvajanju programov ter dala predloge dopolnitev in ukrepov za u
inkovitej o izvedbo obeh dokumentov. Vlada RS bo poro
ilo
predstavila Dravnemu zboru RS vsako drugo leto.
Ukrepi RISS se financirajo iz dravnega prora
una RS, ki ga v skladu s to strategijo oblikujejo pristojna ministrstva. Sistem spremljanja, ki je v skladu s kazalniki v RISS, je
podrobneje razdelan v programskem prora
unu s ciljnimi vrednostmi do leta 2014. V letu 2015 bo opravljena temeljita ocena RISS, ki bo vklju
evala vrednotenje ukrepov in
doseganje ciljnih vrednosti ter bo podlaga za posodobljeno strategijo 2015–2020.
3. Redno vrednotenje u
inkovitosti vseh podpornih in izvajalskih institucij
Izvajalske institucije in agencije bodo uresni
evale svoje poslanstvo v skladu z na
eli u
inkovitosti, odgovornosti in preglednosti. U
inkovitost in kakovost delovanja vseh
podpornih (npr. agencije) in izvajalskih institucij (npr. javne raziskovalne organizacije; JRO) bo ovrednotena po merljivih kazalnikih, kar bo zagotavljalo transparentnost,
strokovnost in eti
nost, vanjo pa bodo vklju
eni doma
i in mednarodni strokovnjaki.
Ukrepi
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
|| Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik |
+--+----------------+----------------+---------+----------------+
| 1|Oblikovanje |Vlada RS | 2012 |Zakonska |
| |enotnega |(znanost, | |ureditev |
| |svetovalnega |tehnologija, | | |
| |telesa Vlade RS |inovacije(*)) | | |
| |– Sveta za | || |
| |raziskave in | || |
| |inovacije, ki | || |
| |nadomesti SZT in| || |
| |SK | || |
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 2 of 36
