Page 383 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 383
olucija o raziskovalni
in inovacijski strategiji
Slovenije 2011–2020
Uradni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
43 Uradni list RS, t. 43/2011
z dne 3. 6. 2011
2045. Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20), Stran 5698.
Na podlagi 109.
lena Poslovnika dravnega zbora (Uradni list RS, t. 92/07 – uradno pre
i
eno besedilo in 105/10) je Dravni zbor na seji dne 24. 5. 2011 sprejel
RESOLUCIJO
o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20)
1 UVOD
Na za
etku 21. stoletja se sre
ujemo z izzivi, ki napovedujejo temeljito prestrukturiranje sveta, kakr nega poznamo danes. Kakor lahko sklepamo iz najnovej ih podatkov, bo to
stoletje zaznamovala Azija, ki postaja sredi
e svetovne proizvodnje in poglavitna izvoznica. Ob nadaljevanju zdaj njih trendov bosta Evropa in ZDA do leta 2025 izgubili vodilno
vlogo tudi v znanosti in tehnologiji, Azija pa bo postala sredi
e raziskav in razvoja poslovnega sektorja. Demografske spremembe v Evropi bodo povzro
ile mo
an porast javnih
izdatkov za zagotavljanje potreb starajo
e se populacije. Nara
ajo
im ekonomskim in politi
nim migracijam se bodo pridruile okoljske. Svet se bo sre
al s pomanjkanjem
naravnih virov, kakr ni so energija, hrana in voda, ter z ve
jimi gronjami, kot posledica podnebnih sprememb(1).
Ti izzivi kli
ejo po kriti
nem razmisleku in raziskovanju vzrokov za tako stanje, predvsem pa po prenovi na
ina ivljenja, delovanja, ustvarjanja, proizvodnje in povezovanja.
Procesi, ki smo jim pri
a, e poudarjajo potrebo po ustvarjalnosti in znanju kot dobrinah, ki izpolnjujeta posameznika in mu dajeta ustrezno mesto v sodobni drubi, omogo
a
drubeno vklju
enost, trajnosten na
in ivljenja in trajnostno gospodarstvo, kar vse vodi do visoke kakovosti ivljenja in pravi
nej e drube.
Drava Slovenija ob upo tevanju drubene odgovornosti priznava trajno privrenost znanosti in razvoju ter ugotavlja njuno pomembno vlogo pri drubenemu napredku in
ustvarjanju blaginje za svoje dravljane. Pri tem se zavedamo, da brez skupnega nastopanja in prepletanja razli
nih znanstvenih disciplin ni mogo
e razumeti razvoja drub in
tehnologij. Slovenija podpira celovitost in nedeljivost znanosti ter krepitev avtonomije znanosti in njenih institucij ob hkratni podpori usklajeni soodvisnosti znanosti, razvoja in
inovacij, kar edino zagotavlja splo ni drubeni napredek in blaginjo.
Stanje
Glede na ocene v letu 2010 je kakovost ivljenja v Sloveniji razmeroma dobra. Indeks
love kega razvoja nas uvr
a med razvite drave, na 29. mesto(2), medtem ko je
prestolnica Ljubljana na lestvici kakovosti ivljenja na 81. med 215. mesti(3). Evropska inovacijska lestvica, ki temelji na statisti
nih podatkih do leta 2008, uvr
a Slovenijo med
inovacijske sledilke, z ve
ino kazalnikov blizu evropskega povpre
ja. Podobno je razvidno s seznama najinovativnej ih drav na svetu,(4) ki postavlja Slovenijo na 24. mesto glede
na kazalnik inovacijske uspe nosti, tj. na prvo mesto med srednje- in vzhodnoevropskimi dravami. Dosedanji doseki in dognanja slovenske znanosti na vseh podro
jih so
spodbudni ter so ustrezno izhodi
e za nadaljnji razvoj. Slovenija je po tevilu znanstvenih objav glede na javno vlaganje v raziskave in razvoj nad povpre
jem EU 27, po
gospodarskih u
inkih znanosti pa pod tem povpre
jem.(5)
Nastop globalne krize v letu 2008 je v Sloveniji skoraj izni
il napredek v gospodarskem in socialnem razvoju v preteklem desetletju, ki so ga e tako zavirale stranpoti in zlorabe
privatizacije v devetdesetih letih. Kriza je razkrila tevilne strukturne pomanjkljivosti, zlasti da je rast bruto drubenega proizvoda (BDP) v Sloveniji preve
odvisna od
nizkotehnolo ke industrije in tradicionalnih storitev, ki omejujejo konkuren
nost gospodarstva. V zaostrenih razmerah se mora drava pospe eno osredoto
iti na doseganje visoke
kohezivnosti drube in dvig konkuren
nosti gospodarstva, ob so
asni konsolidaciji in prestrukturiranju javnih financ. Pri tem gradimo na ustvarjalnosti in znanju, ki sta temeljni
vrednoti in bogastvo Slovenije v prihodnosti. Za vzpostavitev drube znanja je potreben nadaljnji razvoj vseh znanstvenih podro
ij, saj samo odzivanje na aktualne drubene izzive
z razli
nih zornih kotov omogo
a celovit pogled in ustrezno delovanje. Poleg tega je klju
no spodbujati partnerski odnos med znanostjo in njenimi uporabniki, kar omogo
a razvoj
novih, trajnostno naravnanih tehnologij, ki so tesno povezane z znanstvenimi spoznanji in prihajajo
imi podro
ji.
Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije (RISS) je programski dokument za doseganje drubenih ciljev, kakr na sta izbolj ani ivljenjski standard za vse in dvig
kakovosti ivljenja. Uresni
ili ju bomo z vzpostavitvijo sodobnega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki bo prispeval k pove
anemu znanju in vedenju o drubi, se odzival na
njene izzive, omogo
al dvig dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljal kakovostna delovna mesta in bivanjsko okolje. RISS temelji na Strategiji razvoja Slovenije in je zaradi
doseganja sinergijskih u
inkov v skladu z dokumenti Evropa 2020 in vodilnimi pobudami EU. Smiselno se navezuje na Nacionalni program razvoja visokega olstva 2011–2020
(NPV), s katerim se povezuje v t. i. »trikotnik znanja«, ki je v sredi
u strate kega premisleka o nadaljnjem razvoju slovenske in globalne drube. Pri njegovi pripravi sta bili
upo tevani tudi tudiji(6) mednarodne skupine strokovnjakov pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine v okviru odprte metode
koordinacije Evropske unije (EU), ki sta v jeseni 2010 prou
ili slovensko raziskovalno in inovacijsko okolje ter javne politike na teh podro
jih, nato pa dali priporo
ila za njihovo
optimizacijo.
Vizija
Do leta 2020 bo vzpostavljen odziven raziskovalni in inovacijski sistem, ki ga bodo sooblikovali vsi deleniki in bo odprt svetu. Ta sistem bo trdno zasidran v drubi, bo v njeni
slubi, odzival se bo na potrebe in hotenja dravljanov ter omogo
al re evanje velikih drubenih izzivov prihodnosti, kakr ni so podnebne spremembe, energija, pomanjkanje virov,
zdravje in staranje. Kot rezultat tega se bo v drubi pove
al ugled in privla
nost dela raziskovalcev, razvojnikov in inovatorjev. Pravni okvir za delovanje tak nega sistema bo s
prilagoditvijo zakonodaje vzpostavljen v letu 2012.
Zagotavljal bo odprt prostor za dialog, njegovo upravljanje pa bo demokrati
no in gospodarno. Vklju
enost delenikov bo prepre
evala podvajanje in hkrati omogo
ala
doseganje sinergijskih u
inkov. Vsi akterji bodo v celoti uivali ugodnosti in koristi prostega pretoka znanja in tehnologije med sektorji, promocija in irjenje znanstvenih spoznanj
pa bosta spodbudili odgovorno ravnanje in drubeno zavest o skupnem dobrem. Vrzeli med podro
ji raziskovanja, izobraevanja in inovacijami bodo zabrisane, njihov skupni
imenovalec pa bo obsegal partnerstvo, vseivljenjsko u
enje, nova spoznanja in trajnostni razvoj.
V drubi se bosta pove
ala ugled in privla
nost poklica raziskovalca in raziskovalke, tudi zaradi ugodnih infrastrukturnih in normativnih okoli
in, ki bodo omogo
ale u
inkovito
in uspe no izvajanje najzahtevnej ih raziskav. V osr
ju sistema bo
lovek, saj bomo le z razvojem
love kih virov lahko dosegli vi jo stopnjo razvitosti. Raziskovalne ustanove
bodo imele strate ko, finan
no in vodstveno avtonomijo, odgovorne pa bodo za uresni
evanje svojih drubeno pomembnih poslanstev. Drava bo postavila raziskave in inovacije
v sredi
e razvojnih politik in jih ustrezno finan
no podprla.
e v 2012 bo za vlaganje v raziskave in razvoj namenjala 1% BDP javnih sredstev, do leta 2020 pa 1,5% BDP. V
gospodarskem razvoju se bo vi ja razvitost pokazala v vi ji tehnolo ki sestavi gospodarstva v dravi in vi ji dodani vrednosti na zaposlenega zaradi tehnolo kih, pa tudi
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 1 of 36
in inovacijski strategiji
Slovenije 2011–2020
Uradni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
43 Uradni list RS, t. 43/2011
z dne 3. 6. 2011
2045. Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20), Stran 5698.
Na podlagi 109.
lena Poslovnika dravnega zbora (Uradni list RS, t. 92/07 – uradno pre
i
eno besedilo in 105/10) je Dravni zbor na seji dne 24. 5. 2011 sprejel
RESOLUCIJO
o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20)
1 UVOD
Na za
etku 21. stoletja se sre
ujemo z izzivi, ki napovedujejo temeljito prestrukturiranje sveta, kakr nega poznamo danes. Kakor lahko sklepamo iz najnovej ih podatkov, bo to
stoletje zaznamovala Azija, ki postaja sredi
e svetovne proizvodnje in poglavitna izvoznica. Ob nadaljevanju zdaj njih trendov bosta Evropa in ZDA do leta 2025 izgubili vodilno
vlogo tudi v znanosti in tehnologiji, Azija pa bo postala sredi
e raziskav in razvoja poslovnega sektorja. Demografske spremembe v Evropi bodo povzro
ile mo
an porast javnih
izdatkov za zagotavljanje potreb starajo
e se populacije. Nara
ajo
im ekonomskim in politi
nim migracijam se bodo pridruile okoljske. Svet se bo sre
al s pomanjkanjem
naravnih virov, kakr ni so energija, hrana in voda, ter z ve
jimi gronjami, kot posledica podnebnih sprememb(1).
Ti izzivi kli
ejo po kriti
nem razmisleku in raziskovanju vzrokov za tako stanje, predvsem pa po prenovi na
ina ivljenja, delovanja, ustvarjanja, proizvodnje in povezovanja.
Procesi, ki smo jim pri
a, e poudarjajo potrebo po ustvarjalnosti in znanju kot dobrinah, ki izpolnjujeta posameznika in mu dajeta ustrezno mesto v sodobni drubi, omogo
a
drubeno vklju
enost, trajnosten na
in ivljenja in trajnostno gospodarstvo, kar vse vodi do visoke kakovosti ivljenja in pravi
nej e drube.
Drava Slovenija ob upo tevanju drubene odgovornosti priznava trajno privrenost znanosti in razvoju ter ugotavlja njuno pomembno vlogo pri drubenemu napredku in
ustvarjanju blaginje za svoje dravljane. Pri tem se zavedamo, da brez skupnega nastopanja in prepletanja razli
nih znanstvenih disciplin ni mogo
e razumeti razvoja drub in
tehnologij. Slovenija podpira celovitost in nedeljivost znanosti ter krepitev avtonomije znanosti in njenih institucij ob hkratni podpori usklajeni soodvisnosti znanosti, razvoja in
inovacij, kar edino zagotavlja splo ni drubeni napredek in blaginjo.
Stanje
Glede na ocene v letu 2010 je kakovost ivljenja v Sloveniji razmeroma dobra. Indeks
love kega razvoja nas uvr
a med razvite drave, na 29. mesto(2), medtem ko je
prestolnica Ljubljana na lestvici kakovosti ivljenja na 81. med 215. mesti(3). Evropska inovacijska lestvica, ki temelji na statisti
nih podatkih do leta 2008, uvr
a Slovenijo med
inovacijske sledilke, z ve
ino kazalnikov blizu evropskega povpre
ja. Podobno je razvidno s seznama najinovativnej ih drav na svetu,(4) ki postavlja Slovenijo na 24. mesto glede
na kazalnik inovacijske uspe nosti, tj. na prvo mesto med srednje- in vzhodnoevropskimi dravami. Dosedanji doseki in dognanja slovenske znanosti na vseh podro
jih so
spodbudni ter so ustrezno izhodi
e za nadaljnji razvoj. Slovenija je po tevilu znanstvenih objav glede na javno vlaganje v raziskave in razvoj nad povpre
jem EU 27, po
gospodarskih u
inkih znanosti pa pod tem povpre
jem.(5)
Nastop globalne krize v letu 2008 je v Sloveniji skoraj izni
il napredek v gospodarskem in socialnem razvoju v preteklem desetletju, ki so ga e tako zavirale stranpoti in zlorabe
privatizacije v devetdesetih letih. Kriza je razkrila tevilne strukturne pomanjkljivosti, zlasti da je rast bruto drubenega proizvoda (BDP) v Sloveniji preve
odvisna od
nizkotehnolo ke industrije in tradicionalnih storitev, ki omejujejo konkuren
nost gospodarstva. V zaostrenih razmerah se mora drava pospe eno osredoto
iti na doseganje visoke
kohezivnosti drube in dvig konkuren
nosti gospodarstva, ob so
asni konsolidaciji in prestrukturiranju javnih financ. Pri tem gradimo na ustvarjalnosti in znanju, ki sta temeljni
vrednoti in bogastvo Slovenije v prihodnosti. Za vzpostavitev drube znanja je potreben nadaljnji razvoj vseh znanstvenih podro
ij, saj samo odzivanje na aktualne drubene izzive
z razli
nih zornih kotov omogo
a celovit pogled in ustrezno delovanje. Poleg tega je klju
no spodbujati partnerski odnos med znanostjo in njenimi uporabniki, kar omogo
a razvoj
novih, trajnostno naravnanih tehnologij, ki so tesno povezane z znanstvenimi spoznanji in prihajajo
imi podro
ji.
Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije (RISS) je programski dokument za doseganje drubenih ciljev, kakr na sta izbolj ani ivljenjski standard za vse in dvig
kakovosti ivljenja. Uresni
ili ju bomo z vzpostavitvijo sodobnega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki bo prispeval k pove
anemu znanju in vedenju o drubi, se odzival na
njene izzive, omogo
al dvig dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljal kakovostna delovna mesta in bivanjsko okolje. RISS temelji na Strategiji razvoja Slovenije in je zaradi
doseganja sinergijskih u
inkov v skladu z dokumenti Evropa 2020 in vodilnimi pobudami EU. Smiselno se navezuje na Nacionalni program razvoja visokega olstva 2011–2020
(NPV), s katerim se povezuje v t. i. »trikotnik znanja«, ki je v sredi
u strate kega premisleka o nadaljnjem razvoju slovenske in globalne drube. Pri njegovi pripravi sta bili
upo tevani tudi tudiji(6) mednarodne skupine strokovnjakov pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine v okviru odprte metode
koordinacije Evropske unije (EU), ki sta v jeseni 2010 prou
ili slovensko raziskovalno in inovacijsko okolje ter javne politike na teh podro
jih, nato pa dali priporo
ila za njihovo
optimizacijo.
Vizija
Do leta 2020 bo vzpostavljen odziven raziskovalni in inovacijski sistem, ki ga bodo sooblikovali vsi deleniki in bo odprt svetu. Ta sistem bo trdno zasidran v drubi, bo v njeni
slubi, odzival se bo na potrebe in hotenja dravljanov ter omogo
al re evanje velikih drubenih izzivov prihodnosti, kakr ni so podnebne spremembe, energija, pomanjkanje virov,
zdravje in staranje. Kot rezultat tega se bo v drubi pove
al ugled in privla
nost dela raziskovalcev, razvojnikov in inovatorjev. Pravni okvir za delovanje tak nega sistema bo s
prilagoditvijo zakonodaje vzpostavljen v letu 2012.
Zagotavljal bo odprt prostor za dialog, njegovo upravljanje pa bo demokrati
no in gospodarno. Vklju
enost delenikov bo prepre
evala podvajanje in hkrati omogo
ala
doseganje sinergijskih u
inkov. Vsi akterji bodo v celoti uivali ugodnosti in koristi prostega pretoka znanja in tehnologije med sektorji, promocija in irjenje znanstvenih spoznanj
pa bosta spodbudili odgovorno ravnanje in drubeno zavest o skupnem dobrem. Vrzeli med podro
ji raziskovanja, izobraevanja in inovacijami bodo zabrisane, njihov skupni
imenovalec pa bo obsegal partnerstvo, vseivljenjsko u
enje, nova spoznanja in trajnostni razvoj.
V drubi se bosta pove
ala ugled in privla
nost poklica raziskovalca in raziskovalke, tudi zaradi ugodnih infrastrukturnih in normativnih okoli
in, ki bodo omogo
ale u
inkovito
in uspe no izvajanje najzahtevnej ih raziskav. V osr
ju sistema bo
lovek, saj bomo le z razvojem
love kih virov lahko dosegli vi jo stopnjo razvitosti. Raziskovalne ustanove
bodo imele strate ko, finan
no in vodstveno avtonomijo, odgovorne pa bodo za uresni
evanje svojih drubeno pomembnih poslanstev. Drava bo postavila raziskave in inovacije
v sredi
e razvojnih politik in jih ustrezno finan
no podprla.
e v 2012 bo za vlaganje v raziskave in razvoj namenjala 1% BDP javnih sredstev, do leta 2020 pa 1,5% BDP. V
gospodarskem razvoju se bo vi ja razvitost pokazala v vi ji tehnolo ki sestavi gospodarstva v dravi in vi ji dodani vrednosti na zaposlenega zaradi tehnolo kih, pa tudi
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975 Page 1 of 36
