Page 361 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 361
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
9. ukrep: Oblikovanje nacionalnega ogrodja kvalifikacij
– V letu 2011 – nova uredba (ali zakon) o nacionalnem ogrodju kvalifikacij.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo,
olstvo, delo).
– Pojasnilo: Nacionalno ogrodje kvalifikacij bo opredelilo posamezne kvalifikacije v (visoko)
olskem sistemu, razlike med njimi in pridobljene kompetence. Visoko
olske
institucije ga bodo uporabile pri kreiranju
tudijskih programov, NAKVIS pri odloanju o primernosti
tudijskih programov in doseganju akademskih standardov, posameznik pri
kariernem odloanju, izbiri
tudija, zaposlovanju, delodajalcem in
ir
i drubi pa bo nudilo informacije o posameznih kvalifikacijah in pridobljenih kompetencah.
10. ukrep: Ureditev strukture
tudija
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu leta 2011; ukrep bo za nove
tudijske programe uveljavljen ob prvi akreditaciji, za obstojee pa ob reakreditaciji do leta 2016.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo), visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Dolino trajanja
tudijskih programov je zaradi veje integriranosti in transparentnosti sistema treba preoblikovati tako, da bo zagotavljala fleksibilno prehajanje
diplomantov med posameznimi stopnjami
tudija. Prva
tudijska stopnja v polni obliki traja praviloma 3 do izjemoma 4 leta, druga izjemoma 1 do praviloma 2 leti in tretja stopnja 3
do 4 leta. Izjeme v dolini prve in druge
tudijske stopnje bodo dovoljene le za
tudijske programe, ki izobraujejo za regulirane poklice EU in poklice, za katere poseben zakon
zahteva skupaj petletno izobraevanje na izbranem podroju oziroma zakljueno 2. stopnjo
tudija. Torej bo enovit magistrski
tudij mogoe izvajati samo na podroju reguliranih
poklicev EU in z zakonom reguliranih poklicev, pri emer bodo slednji omogoali izstop
tudenta po treh letih s pridobljeno kvalifikacijo oziroma diplomo o zakljueni prvi
tudijski
stopnji. Pri tem je treba zagotoviti fleksibilne
tudijske programe in prehajanje
tudentov med njimi. Visoko
olske institucije in NAKVIS pa bodo zagotovile: (i) usklajevanje unih
dosekov in trajanja
tudija med vsemi programi, ki se izvajajo v slovenskem visoko
olskem prostoru na posameznem podroju, (ii) prehajanje
tudentov med posameznimi
tudijskimi programi in disciplinami ob upo
tevanju potrebnih kompetenc posameznika ter (iii) fleksibilne
tudijske programe, ki se z dolino in vsebino prilagajajo
tudentom in
njihovim predhodno pridobljenim kompetencam in se po dolini akreditirajo variabilno, (iv) vkljuevanje
tudentov v oblike izvajanja
tudija tako, da zakljuijo
tudij brez dodatnih
stro
kov prehajanja na drugo
tudijsko stopnjo glede na predhodno zakljueno prvo
tudijsko stopnjo (npr. »prehodni« oziroma »dodatni« letnik). Te pogoje morajo visoko
olske
institucije za obstojee
tudijske programe zagotoviti najkasneje v asu prve reakreditacije vseh
tudijskih programov do leta 2016 vkljuno z enotno dolino in strukturo vseh
programov v slovenskem visoko
olskem prostoru iz istega podroja. Sicer se struktura
tudija uredi enotno po modelu 180 + 120 ECTS za prvo in drugo
tudijsko stopnjo.
NAKVIS bo aktivno sodeloval pri oblikovanju enotne strukture
tudija za posamezna podroja in akreditiral ter reakreditiral programe skladno s tem nacionalnim modelom.
11. ukrep: Ureditev naina izvajanja
tudija:
tudijski program za pridobitev izobrazbe obsega 60 ECTS na leto ob polni obremenitvi oziroma 30 do 45 ECTS na leto ob
delni/zmanj
ani obremenitvi
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu leta 2011; ukrep bo uveljavljen najpozneje v
tudijskem letu 2013/2014.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo), visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Prilagojena oblika izvajanja
tudija (»delni«
tudij) bosta praviloma le prilagojeno izvajanje
tudija in izvajanje v manj
em obsegu na leto, saj naj bi bila namenjena
posameznikom, ki se iz najrazlinej
ih razlogov ne odloajo za
tudij v polni obremenitvi. Nova opredelitev o manj
em obsegu pomeni, da se posameznik in visoko
olska
institucija dogovorita o obveznostih (predmetih ali modulu), na katere se bo posameznik v doloenem letu vpisal. Institucije bodo prilagodile oblike dela in pouevanja specifikam in
potrebam svojih vpisanih
tudentov. Posamezni letnik
tudijskega programa za pridobitev izobrazbe bo obsegal 60 ECTS, redni
tudij s polnim obsegom bo na leto zna
al 60
ECTS, prilagojena oblika izvajanja (»delni
tudij«) pa od 30 do 45 ECTS na leto. Stro
ki
tudija bodo v slednjem primeru sorazmerno niji.
12. ukrep: Sprememba vstopnih pogojev in vpisnih mest:
a. za 1. stopnjo se prilagodijo trenutni pogoji
b. za 2. in 3. stopnjo se doloanje vstopnih pogojev prepusti visoko
olskim institucijam ob zakljuku predhodne
tudijske stopnje kandidatov
c. odloanje o omejitvi vpisa se prenese na univerze, ki upo
tevajo pogoje za financiranje visokega
olstva, razen na podroju reguliranih poklicev EU in izobraevanja
uiteljev. NAKVIS v vseh primerih preverja zmogljivosti za izvajanje
tudijske dejavnosti
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu v letu 2011; ukrep bo uveljavljen najpozneje od
tudijskega leta 2013/14 in za obstojee
tudijske programe izveden do leta 2016.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo), visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Univerze bodo avtonomno in odgovorno v interakciji z drubenim in gospodarskim okoljem doloale
tevilo vpisnih mest skladno s svojimi zmogljivostmi ter za
programe, za katere ocenjujejo potrebo v svetu dela in za
ir
o drubo. NAKVIS bo po eni strani preverjal zmogljivosti za izvajanje dejavnosti, po drugi pa zaposljivost diplomantov
in druge dokaze o potrebi za obstoj
tudijskega programa. Za vpis na prvo
tudijsko stopnjo bodo lahko visoko
olske institucije poleg splo
nih vpisnih pogojev doloile tudi
dodatne vpisne pogoje. Ob primerni spremembi poklicne mature in ob primerni reformi izraunavanja tok oziroma uspeha glede na doseke na posamezni vrsti mature se lahko
spremeni tudi dostop na prvo
tudijsko stopnjo tako, da primerno upo
teva ali eno ali drugo vrsto mature. Dostop do strokovnega in univerzitetnega
tudija se lahko omogoi
kandidatom splo
ne in poklicne mature, e se spremeni sistem poklicne mature in sistem izraunavanja in primerjanja tok prilagodi tako, da upo
teva razline ocene oziroma
uspehe, pridobljene na razlini maturi. Za vpis na drugo in tretjo
tudijsko stopnjo bodo visoko
olske institucije lahko samostojno doloale vstopne pogoje in izbirni postopek, pri
katerem bodo preverjale prisotnost potrebnih kompetenc za uspe
en
tudij na doloenem
tudijskem programu. Kandidati pa bodo morali imeti praviloma pridobljeno izobrazbo na
posamezni predhodni
tudijski stopnji kot splo
ni vpisni pogoj. Pri tem bodo lahko presojale o vpisu na podlagi izkazanih kompetenc kandidatov in bodo lahko vpisale tudi manj
tudentov, kot je razpisanih mest, e kandidati ne bodo izpolnjevali potrebnih oziroma doloenih pogojev. Dodatna selekcija ne bo pomenila novih ovir pri dostopnosti
tudija,
temve bo omogoila vpisovanje kandidatov v programe, ki so zanje najprimernej
i. Bolj
e prekrivanje med pridobljenimi kompetencami kandidatov in zahtevami
tudijskega
programa bo omogoalo kakovostnej
i
tudij ter veje zadovoljstvo
tudentov in osebja. Za doloanje
tevila vpisnih mest za
tudijske programe, ki izobraujejo za regulirane
poklice EU, izobraevanje za uitelje in poklice, pomembne za ivljenje in zdravje ljudi bodo morale pridobiti soglasje Vlade RS oz. pristojnih ministrstev ali teles za regulacijo.
Druge javne in koncesionirane visoko
olske institucije bodo morale pridobiti soglasje Vlade RS za vpis v vse
tudijske programe vseh stopenj.
2.3 Financiranje
Visoko
olsko izobraevanje v Sloveniji opredeljujemo kot javno slubo, ki predstavlja celotno delovanje visoko
olskih institucij ne glede na vire financiranja.
Za visoko
olsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost bo namenjen mednarodno primerljiv dele BDP, kar pomeni, da se morajo poveati celotna sredstva za visoko
olsko
dejavnost. Pri tem bodo jasno doloene vloge in cilji visoko
olskih institucij.
Financiranje visoko
olskih institucij mora zagotavljati kakovostno visoko
olstvo in jim omogoati odlinost ter podpirati raznolikost njihovih poslanstev. Mehanizmi financiranja
iz javnih sredstev morajo biti zasnovani tako, da visoko
olskim institucijam omogoajo samostojno odloanje o porabi in celostno upravljanje s sredstvi. Ob tem morajo
visoko
olske institucije prevzeti odgovornost do
tudentov in zaposlenih ter do razlinih drubenih okolij, vseh sistemskih delov drube in drube kot celote.
Pomemben mehanizem zagotavljanja finanne avtonomije visoko
olskih institucij je integralno financiranje njihove
tudijske dejavnosti, tj. »lump sum«. Model financiranja mora
prepoznati razlike med posameznimi visoko
olskimi institucijami in jim dopu
ati, da uresniujejo svojo strategijo. Struktura financiranja bo zasnovana na dveh stebrih:
– temeljni steber bo visoko
olskim institucijam omogoal stabilno financiranje na dalj
e obdobje (2–5 let), kar bo zagotavljalo gotovost financiranja. Variabilnost temeljnega
financiranja bo omejena (±3%) in bo odvisna od dololjivih meril uspe
nosti, kot so npr. uinkovitost, znanstvena odlinost in mednarodno sodelovanje;
– razvojni steber bo visoko
olskim institucijam omogoal dodatna sredstva za razvoj in konkurennost na podrojih diverzifikacije, internacionalizacije, kakovosti in socialne
razsenosti glede na dololjive cilje in kriterije.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 7 of 28
9. ukrep: Oblikovanje nacionalnega ogrodja kvalifikacij
– V letu 2011 – nova uredba (ali zakon) o nacionalnem ogrodju kvalifikacij.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo,
olstvo, delo).
– Pojasnilo: Nacionalno ogrodje kvalifikacij bo opredelilo posamezne kvalifikacije v (visoko)
olskem sistemu, razlike med njimi in pridobljene kompetence. Visoko
olske
institucije ga bodo uporabile pri kreiranju
tudijskih programov, NAKVIS pri odloanju o primernosti
tudijskih programov in doseganju akademskih standardov, posameznik pri
kariernem odloanju, izbiri
tudija, zaposlovanju, delodajalcem in
ir
i drubi pa bo nudilo informacije o posameznih kvalifikacijah in pridobljenih kompetencah.
10. ukrep: Ureditev strukture
tudija
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu leta 2011; ukrep bo za nove
tudijske programe uveljavljen ob prvi akreditaciji, za obstojee pa ob reakreditaciji do leta 2016.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo), visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Dolino trajanja
tudijskih programov je zaradi veje integriranosti in transparentnosti sistema treba preoblikovati tako, da bo zagotavljala fleksibilno prehajanje
diplomantov med posameznimi stopnjami
tudija. Prva
tudijska stopnja v polni obliki traja praviloma 3 do izjemoma 4 leta, druga izjemoma 1 do praviloma 2 leti in tretja stopnja 3
do 4 leta. Izjeme v dolini prve in druge
tudijske stopnje bodo dovoljene le za
tudijske programe, ki izobraujejo za regulirane poklice EU in poklice, za katere poseben zakon
zahteva skupaj petletno izobraevanje na izbranem podroju oziroma zakljueno 2. stopnjo
tudija. Torej bo enovit magistrski
tudij mogoe izvajati samo na podroju reguliranih
poklicev EU in z zakonom reguliranih poklicev, pri emer bodo slednji omogoali izstop
tudenta po treh letih s pridobljeno kvalifikacijo oziroma diplomo o zakljueni prvi
tudijski
stopnji. Pri tem je treba zagotoviti fleksibilne
tudijske programe in prehajanje
tudentov med njimi. Visoko
olske institucije in NAKVIS pa bodo zagotovile: (i) usklajevanje unih
dosekov in trajanja
tudija med vsemi programi, ki se izvajajo v slovenskem visoko
olskem prostoru na posameznem podroju, (ii) prehajanje
tudentov med posameznimi
tudijskimi programi in disciplinami ob upo
tevanju potrebnih kompetenc posameznika ter (iii) fleksibilne
tudijske programe, ki se z dolino in vsebino prilagajajo
tudentom in
njihovim predhodno pridobljenim kompetencam in se po dolini akreditirajo variabilno, (iv) vkljuevanje
tudentov v oblike izvajanja
tudija tako, da zakljuijo
tudij brez dodatnih
stro
kov prehajanja na drugo
tudijsko stopnjo glede na predhodno zakljueno prvo
tudijsko stopnjo (npr. »prehodni« oziroma »dodatni« letnik). Te pogoje morajo visoko
olske
institucije za obstojee
tudijske programe zagotoviti najkasneje v asu prve reakreditacije vseh
tudijskih programov do leta 2016 vkljuno z enotno dolino in strukturo vseh
programov v slovenskem visoko
olskem prostoru iz istega podroja. Sicer se struktura
tudija uredi enotno po modelu 180 + 120 ECTS za prvo in drugo
tudijsko stopnjo.
NAKVIS bo aktivno sodeloval pri oblikovanju enotne strukture
tudija za posamezna podroja in akreditiral ter reakreditiral programe skladno s tem nacionalnim modelom.
11. ukrep: Ureditev naina izvajanja
tudija:
tudijski program za pridobitev izobrazbe obsega 60 ECTS na leto ob polni obremenitvi oziroma 30 do 45 ECTS na leto ob
delni/zmanj
ani obremenitvi
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu leta 2011; ukrep bo uveljavljen najpozneje v
tudijskem letu 2013/2014.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo), visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Prilagojena oblika izvajanja
tudija (»delni«
tudij) bosta praviloma le prilagojeno izvajanje
tudija in izvajanje v manj
em obsegu na leto, saj naj bi bila namenjena
posameznikom, ki se iz najrazlinej
ih razlogov ne odloajo za
tudij v polni obremenitvi. Nova opredelitev o manj
em obsegu pomeni, da se posameznik in visoko
olska
institucija dogovorita o obveznostih (predmetih ali modulu), na katere se bo posameznik v doloenem letu vpisal. Institucije bodo prilagodile oblike dela in pouevanja specifikam in
potrebam svojih vpisanih
tudentov. Posamezni letnik
tudijskega programa za pridobitev izobrazbe bo obsegal 60 ECTS, redni
tudij s polnim obsegom bo na leto zna
al 60
ECTS, prilagojena oblika izvajanja (»delni
tudij«) pa od 30 do 45 ECTS na leto. Stro
ki
tudija bodo v slednjem primeru sorazmerno niji.
12. ukrep: Sprememba vstopnih pogojev in vpisnih mest:
a. za 1. stopnjo se prilagodijo trenutni pogoji
b. za 2. in 3. stopnjo se doloanje vstopnih pogojev prepusti visoko
olskim institucijam ob zakljuku predhodne
tudijske stopnje kandidatov
c. odloanje o omejitvi vpisa se prenese na univerze, ki upo
tevajo pogoje za financiranje visokega
olstva, razen na podroju reguliranih poklicev EU in izobraevanja
uiteljev. NAKVIS v vseh primerih preverja zmogljivosti za izvajanje
tudijske dejavnosti
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu v letu 2011; ukrep bo uveljavljen najpozneje od
tudijskega leta 2013/14 in za obstojee
tudijske programe izveden do leta 2016.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo), visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Univerze bodo avtonomno in odgovorno v interakciji z drubenim in gospodarskim okoljem doloale
tevilo vpisnih mest skladno s svojimi zmogljivostmi ter za
programe, za katere ocenjujejo potrebo v svetu dela in za
ir
o drubo. NAKVIS bo po eni strani preverjal zmogljivosti za izvajanje dejavnosti, po drugi pa zaposljivost diplomantov
in druge dokaze o potrebi za obstoj
tudijskega programa. Za vpis na prvo
tudijsko stopnjo bodo lahko visoko
olske institucije poleg splo
nih vpisnih pogojev doloile tudi
dodatne vpisne pogoje. Ob primerni spremembi poklicne mature in ob primerni reformi izraunavanja tok oziroma uspeha glede na doseke na posamezni vrsti mature se lahko
spremeni tudi dostop na prvo
tudijsko stopnjo tako, da primerno upo
teva ali eno ali drugo vrsto mature. Dostop do strokovnega in univerzitetnega
tudija se lahko omogoi
kandidatom splo
ne in poklicne mature, e se spremeni sistem poklicne mature in sistem izraunavanja in primerjanja tok prilagodi tako, da upo
teva razline ocene oziroma
uspehe, pridobljene na razlini maturi. Za vpis na drugo in tretjo
tudijsko stopnjo bodo visoko
olske institucije lahko samostojno doloale vstopne pogoje in izbirni postopek, pri
katerem bodo preverjale prisotnost potrebnih kompetenc za uspe
en
tudij na doloenem
tudijskem programu. Kandidati pa bodo morali imeti praviloma pridobljeno izobrazbo na
posamezni predhodni
tudijski stopnji kot splo
ni vpisni pogoj. Pri tem bodo lahko presojale o vpisu na podlagi izkazanih kompetenc kandidatov in bodo lahko vpisale tudi manj
tudentov, kot je razpisanih mest, e kandidati ne bodo izpolnjevali potrebnih oziroma doloenih pogojev. Dodatna selekcija ne bo pomenila novih ovir pri dostopnosti
tudija,
temve bo omogoila vpisovanje kandidatov v programe, ki so zanje najprimernej
i. Bolj
e prekrivanje med pridobljenimi kompetencami kandidatov in zahtevami
tudijskega
programa bo omogoalo kakovostnej
i
tudij ter veje zadovoljstvo
tudentov in osebja. Za doloanje
tevila vpisnih mest za
tudijske programe, ki izobraujejo za regulirane
poklice EU, izobraevanje za uitelje in poklice, pomembne za ivljenje in zdravje ljudi bodo morale pridobiti soglasje Vlade RS oz. pristojnih ministrstev ali teles za regulacijo.
Druge javne in koncesionirane visoko
olske institucije bodo morale pridobiti soglasje Vlade RS za vpis v vse
tudijske programe vseh stopenj.
2.3 Financiranje
Visoko
olsko izobraevanje v Sloveniji opredeljujemo kot javno slubo, ki predstavlja celotno delovanje visoko
olskih institucij ne glede na vire financiranja.
Za visoko
olsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost bo namenjen mednarodno primerljiv dele BDP, kar pomeni, da se morajo poveati celotna sredstva za visoko
olsko
dejavnost. Pri tem bodo jasno doloene vloge in cilji visoko
olskih institucij.
Financiranje visoko
olskih institucij mora zagotavljati kakovostno visoko
olstvo in jim omogoati odlinost ter podpirati raznolikost njihovih poslanstev. Mehanizmi financiranja
iz javnih sredstev morajo biti zasnovani tako, da visoko
olskim institucijam omogoajo samostojno odloanje o porabi in celostno upravljanje s sredstvi. Ob tem morajo
visoko
olske institucije prevzeti odgovornost do
tudentov in zaposlenih ter do razlinih drubenih okolij, vseh sistemskih delov drube in drube kot celote.
Pomemben mehanizem zagotavljanja finanne avtonomije visoko
olskih institucij je integralno financiranje njihove
tudijske dejavnosti, tj. »lump sum«. Model financiranja mora
prepoznati razlike med posameznimi visoko
olskimi institucijami in jim dopu
ati, da uresniujejo svojo strategijo. Struktura financiranja bo zasnovana na dveh stebrih:
– temeljni steber bo visoko
olskim institucijam omogoal stabilno financiranje na dalj
e obdobje (2–5 let), kar bo zagotavljalo gotovost financiranja. Variabilnost temeljnega
financiranja bo omejena (±3%) in bo odvisna od dololjivih meril uspe
nosti, kot so npr. uinkovitost, znanstvena odlinost in mednarodno sodelovanje;
– razvojni steber bo visoko
olskim institucijam omogoal dodatna sredstva za razvoj in konkurennost na podrojih diverzifikacije, internacionalizacije, kakovosti in socialne
razsenosti glede na dololjive cilje in kriterije.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 7 of 28
