Page 363 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 363
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
– Pojasnilo: Pospe
eno bo donatorstvo v visoko
olstvo, znanost in raziskovanje, ki obsega tudi umetnost vkljuno z davnimi olaj
avami. Dolgoroni razvoj donatorstva je
nujen zaradi bolj
e povezanosti visoko
olske in raziskovalne dejavnosti z drubo in posledino izbolj
anim poloajem (ugledom) visoko
olskih kadrov ter raziskovalcev in
inovatorjev v drubi. Kljuni predpogoj za donatorstvo je zaupanje v visoko
olstvo in znanost kot katalizatorja razvoja in vzpostavljanja kreativne, na znanju temeljee drube.
Glede na to, da je segment donatorstva v razvitih dravah pomemben vir sofinanciranja visoko
olskih in raziskovalnih aktivnosti, je cilj NPV 2011 – 2020 spodbuditi dolgoroni
razvoj tega segmenta v drubi, tudi prek davnih olaj
av, pri emer pa gre za trajni proces, ki ima mnogo dalj
i horizont kot ga ima predvidoma trenutna finanna kriza.
2.4 Raznolikost in razlinost
Trenutni sistem ureditve visokega
olstva in financiranja podpira stanje, v katerem posku
ajo biti vse visoko
olske institucije ve ali manj enake in dobre na vseh podrojih ter
izpolnjevati vse cilje oziroma vloge visokega
olstva. Tak
na kultura delovanja ne vodi k odlinosti in konkurennosti, temve k povpreju, saj ne morejo biti vse institucije najbolj
e
in to celo na vseh podrojih.
Druba znanja in doseganje temeljnih ciljev visokega
olstva potrebujeta pestro izobraevalno ponudbo na raznolikih visoko
olskih institucijah, a brez razdrobljenosti
tudijskih
in raziskovalnih programov, ki se odraa v njihovem prevelikem
tevilu. Zato bo v sodelovanju z visoko
olskimi institucijami in vi
jimi strokovnimi
olami sistem terciarnega
izobraevanja organiziran tako, da se bodo institucije v slovenskem prostoru v prihodnosti med seboj dopolnjevale, poiskale in razvile svoje prednostne plati ter se pri tem
povezovale v slovenskem in mednarodnem prostoru. tudijski programi bodo postali razlini po vsebini in usmeritvi. Skladnost
tudijskih programov z nacionalnim ogrodjem
kvalifikacij bo zagotavljala doseganje potrebnih visoko
olskih standardov, sicer pa bodo visoko
olske institucije same in v sodelovanju z drubo pripravljale tak
ne programe, ki
bodo ustrezali potrebam in priakovanjem prihodnjega razvoja slovenske drube.
Visoko
olske institucije bodo izbirale svoje profile glede na svoje temeljno poslanstvo, vrste in ravni izobraevalne ponudbe ter doseganje odlinosti na izbranih podrojih.
Priakovati je, da bodo zato uspe
nej
e in uinkovitej
e pri izbiri vrste izobraevanja in
tudentov, ki jih elijo pritegniti in izobraevati, ter tako omogoile bolj
e prekrivanje med
usmerjenostjo
tudijskih programov in kandidati, ki se nanje vpisujejo. Posledino se bodo kandidati laje odloali za
tudij, ki je zanje osebno najprimernej
i. V ta namen bodo
visoko
olske institucije izbrale primerne in med seboj razline metode pouevanja in dela ter druge aktivnosti, ki bodo podpirale njihovo novo poslanstvo in usmeritev, ter
vzpostavile sistem kariernega svetovanja.
NAKVIS bo imel pomembno vlogo pri bodoi diferenciaciji visoko
olskih institucij, saj bo v procesih akreditacije preverjal, ali institucije delujejo skladno s svojim izbranim
profilom oziroma poslanstvom.
Nov razvojni del financiranja visokega
olstva bo nagrajeval ambicioznost, raznolikost, profilacijo in delovanje visoko
olskih institucij skladno z njihovim opredeljenim
poslanstvom. Prav tako bo ta del financiranja upo
teval nacionalne razvojne prioritete tistih podroij, ki bodo potrebna v prihodnosti in bodo doloena s konceptom »pametne
specializacije«.
Visoko
olske institucije bodo nudile tudi druge oblike izobraevanja za vseivljenjsko uenje, ki bodo lahko tudi uvr
eni v nacionalno ogrodje kvalifikacij, ne bodo pa nujno
nudili ravni izobrazbe. Posameznike in delodajalce ter druge drubene skupine se mora bolje informirati o pomembnosti razlinih fleksibilnih izobraevalnih poti, pridobivanju
kvalifikacij na horizontalni ravni, torej ne le o usmerjenosti k vi
ji ravni izobrazbe, temve k najprimernej
i kombinaciji kompetenc in kvalifikacij ter s tem svoje usposobljenosti.
Za podporo diverzifikaciji je treba prilagoditi sistem vstopnih pogojev v posamezne
tudijske stopnje, ki bodo omogoali pravien dostop in hkrati nudili ve svobode
visoko
olskim institucijam pri izbiri najustreznej
ih in najbolj motiviranih kandidatov za
tudij. Da bo tak sistem deloval, bo izbolj
an sistem orodij transparentnosti: priloga k diplomi
mora biti bolj usmerjena na
tudenta in nuditi zanesljive informacije o kompetencah in profilu posameznega diplomanta.
2.4.1 Cilji
– Omogoiti organizacijsko, programsko in izvedbeno profilacijo visoko
olskih institucij; visoko
olske institucije bodo oblikovale razlina poslanstva.
+-------------------------------------------------------------+
|Merilo: |
|Diverzificirane institucionalne strategije bodo oblikovane |
|do leta 2013. |
+-------------------------------------------------------------+
2.4.2 Ukrepi
17. ukrep: Oblikovanje poslanstev visoko
olskih institucij in profilacija institucij
– Do leta 2013.
– Odgovornost: visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Visoko
olske institucije bodo opredelile svoje poslanstvo in strategije, ki bodo med seboj razline. Poiskale bodo tista podroja svojega delovanja, pri katerih so
e
posebej uspe
ne ali izkazujejo potencial za to, in usmerile svoje delovanje v njihovo krepitev. Usmerile se bodo na tiste potencialne
tudente in skupine
tudentov, katerim lahko
nudijo najkakovostnej
e izobraevanje. Prav tako bodo tem skupinam prilagodile svoje metode dela in pouevanja. NAKVIS bo imel pomembno vlogo pri diferenciaciji
visoko
olskih institucij, saj bo v procesih akreditacije pregledoval, ali institucije delujejo skladno s svojim izbranim profilom oziroma poslanstvom.
– Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
2.5 Kakovost in odgovornost
Slovenski visoko
olski prostor mora biti kakovosten in omogoati vrhunski znanstvenoraziskovalni razvoj. Pri opredeljevanju te razsenosti in ciljev v NPV se ciljno usmerja
samo na nekatere elemente kakovosti, tako da se zaobjema zunanji in notranji sistem zagotavljanja kakovosti z nujno komponento odgovornosti, vkljuuje institucionalno,
nacionalno in mednarodno raven ter vna
a tudi druge elemente, ki so povezani s kakovostjo: kadre, opremo, pedago
ko usposobljenost, sodobnost
tudijskih programov. eprav
so v NPV 2011–2020 v poglavju o kakovosti in odgovornosti natanneje opredeljeni le izbrani elementi kakovosti, se mora v celoti zagotoviti kakovosten visoko
olski prostor.
»Kakovost«, kar ni enako »zagotavljanju kakovosti«, mora potekati na akademski, strokovni ravni in se izkazuje z vrednotenjem znanstvenega dela, vrednotenjem pedago
kega
dela, uspehom zaposlenih,
tudentov in diplomantov v domaem in mednarodnem okolju ter s privlanostjo visoko
olskega prostora. Kakovost kot taka mora biti tako v sredi
u
visokega
olstva kot v delovanju vsake visoko
olske institucije.
V nadaljevanju so opisani izbrani oziroma posamezni elementi s podroja kakovosti in odgovornosti.
Etika v visokem
olstvu
Visoko
olstvo ima velik vpliv na drubeni razvoj in etine odnose ter tudi samo zajema pomemben del populacije v odloilni fazi formiranja osebnosti. Univerze zato veljajo za
etine instance in skrbijo, da je v pedago
kem in raziskovalnem procesu upo
tevan tudi etini vidik. Potreba po visoko
olski etiki se zaradi nara
ajoe vloge znanja v drubi
e
poveuje, kar terjajo tudi spremenjeni tehnini in ekonomski pogoji, v katerih visoko
olstvo deluje. Od visoko
olsko izobraenega loveka se priakuje usposobljenost za etino
presojanje in aktivno zavzemanje za humanost v drubi. V tem smislu je treba izpopolniti
tudijske programe in uveljaviti etine kodekse visoko
olskih organizacij.
Zunanji sistem zagotavljanja kakovosti
Pomemben element sistema zagotavljanja kakovosti predstavlja NAKVIS, ki bo v naslednjih letih razvila in posodobila celoten sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti. Merila
za kakovostno delovanje visoko
olskih institucij in izvajanje
tudijskih programov bodo jasno doloena in razlina za posamezne vrste visoko
olskih institucij ter oblike
tudijskih
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 9 of 28
– Pojasnilo: Pospe
eno bo donatorstvo v visoko
olstvo, znanost in raziskovanje, ki obsega tudi umetnost vkljuno z davnimi olaj
avami. Dolgoroni razvoj donatorstva je
nujen zaradi bolj
e povezanosti visoko
olske in raziskovalne dejavnosti z drubo in posledino izbolj
anim poloajem (ugledom) visoko
olskih kadrov ter raziskovalcev in
inovatorjev v drubi. Kljuni predpogoj za donatorstvo je zaupanje v visoko
olstvo in znanost kot katalizatorja razvoja in vzpostavljanja kreativne, na znanju temeljee drube.
Glede na to, da je segment donatorstva v razvitih dravah pomemben vir sofinanciranja visoko
olskih in raziskovalnih aktivnosti, je cilj NPV 2011 – 2020 spodbuditi dolgoroni
razvoj tega segmenta v drubi, tudi prek davnih olaj
av, pri emer pa gre za trajni proces, ki ima mnogo dalj
i horizont kot ga ima predvidoma trenutna finanna kriza.
2.4 Raznolikost in razlinost
Trenutni sistem ureditve visokega
olstva in financiranja podpira stanje, v katerem posku
ajo biti vse visoko
olske institucije ve ali manj enake in dobre na vseh podrojih ter
izpolnjevati vse cilje oziroma vloge visokega
olstva. Tak
na kultura delovanja ne vodi k odlinosti in konkurennosti, temve k povpreju, saj ne morejo biti vse institucije najbolj
e
in to celo na vseh podrojih.
Druba znanja in doseganje temeljnih ciljev visokega
olstva potrebujeta pestro izobraevalno ponudbo na raznolikih visoko
olskih institucijah, a brez razdrobljenosti
tudijskih
in raziskovalnih programov, ki se odraa v njihovem prevelikem
tevilu. Zato bo v sodelovanju z visoko
olskimi institucijami in vi
jimi strokovnimi
olami sistem terciarnega
izobraevanja organiziran tako, da se bodo institucije v slovenskem prostoru v prihodnosti med seboj dopolnjevale, poiskale in razvile svoje prednostne plati ter se pri tem
povezovale v slovenskem in mednarodnem prostoru. tudijski programi bodo postali razlini po vsebini in usmeritvi. Skladnost
tudijskih programov z nacionalnim ogrodjem
kvalifikacij bo zagotavljala doseganje potrebnih visoko
olskih standardov, sicer pa bodo visoko
olske institucije same in v sodelovanju z drubo pripravljale tak
ne programe, ki
bodo ustrezali potrebam in priakovanjem prihodnjega razvoja slovenske drube.
Visoko
olske institucije bodo izbirale svoje profile glede na svoje temeljno poslanstvo, vrste in ravni izobraevalne ponudbe ter doseganje odlinosti na izbranih podrojih.
Priakovati je, da bodo zato uspe
nej
e in uinkovitej
e pri izbiri vrste izobraevanja in
tudentov, ki jih elijo pritegniti in izobraevati, ter tako omogoile bolj
e prekrivanje med
usmerjenostjo
tudijskih programov in kandidati, ki se nanje vpisujejo. Posledino se bodo kandidati laje odloali za
tudij, ki je zanje osebno najprimernej
i. V ta namen bodo
visoko
olske institucije izbrale primerne in med seboj razline metode pouevanja in dela ter druge aktivnosti, ki bodo podpirale njihovo novo poslanstvo in usmeritev, ter
vzpostavile sistem kariernega svetovanja.
NAKVIS bo imel pomembno vlogo pri bodoi diferenciaciji visoko
olskih institucij, saj bo v procesih akreditacije preverjal, ali institucije delujejo skladno s svojim izbranim
profilom oziroma poslanstvom.
Nov razvojni del financiranja visokega
olstva bo nagrajeval ambicioznost, raznolikost, profilacijo in delovanje visoko
olskih institucij skladno z njihovim opredeljenim
poslanstvom. Prav tako bo ta del financiranja upo
teval nacionalne razvojne prioritete tistih podroij, ki bodo potrebna v prihodnosti in bodo doloena s konceptom »pametne
specializacije«.
Visoko
olske institucije bodo nudile tudi druge oblike izobraevanja za vseivljenjsko uenje, ki bodo lahko tudi uvr
eni v nacionalno ogrodje kvalifikacij, ne bodo pa nujno
nudili ravni izobrazbe. Posameznike in delodajalce ter druge drubene skupine se mora bolje informirati o pomembnosti razlinih fleksibilnih izobraevalnih poti, pridobivanju
kvalifikacij na horizontalni ravni, torej ne le o usmerjenosti k vi
ji ravni izobrazbe, temve k najprimernej
i kombinaciji kompetenc in kvalifikacij ter s tem svoje usposobljenosti.
Za podporo diverzifikaciji je treba prilagoditi sistem vstopnih pogojev v posamezne
tudijske stopnje, ki bodo omogoali pravien dostop in hkrati nudili ve svobode
visoko
olskim institucijam pri izbiri najustreznej
ih in najbolj motiviranih kandidatov za
tudij. Da bo tak sistem deloval, bo izbolj
an sistem orodij transparentnosti: priloga k diplomi
mora biti bolj usmerjena na
tudenta in nuditi zanesljive informacije o kompetencah in profilu posameznega diplomanta.
2.4.1 Cilji
– Omogoiti organizacijsko, programsko in izvedbeno profilacijo visoko
olskih institucij; visoko
olske institucije bodo oblikovale razlina poslanstva.
+-------------------------------------------------------------+
|Merilo: |
|Diverzificirane institucionalne strategije bodo oblikovane |
|do leta 2013. |
+-------------------------------------------------------------+
2.4.2 Ukrepi
17. ukrep: Oblikovanje poslanstev visoko
olskih institucij in profilacija institucij
– Do leta 2013.
– Odgovornost: visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Visoko
olske institucije bodo opredelile svoje poslanstvo in strategije, ki bodo med seboj razline. Poiskale bodo tista podroja svojega delovanja, pri katerih so
e
posebej uspe
ne ali izkazujejo potencial za to, in usmerile svoje delovanje v njihovo krepitev. Usmerile se bodo na tiste potencialne
tudente in skupine
tudentov, katerim lahko
nudijo najkakovostnej
e izobraevanje. Prav tako bodo tem skupinam prilagodile svoje metode dela in pouevanja. NAKVIS bo imel pomembno vlogo pri diferenciaciji
visoko
olskih institucij, saj bo v procesih akreditacije pregledoval, ali institucije delujejo skladno s svojim izbranim profilom oziroma poslanstvom.
– Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
2.5 Kakovost in odgovornost
Slovenski visoko
olski prostor mora biti kakovosten in omogoati vrhunski znanstvenoraziskovalni razvoj. Pri opredeljevanju te razsenosti in ciljev v NPV se ciljno usmerja
samo na nekatere elemente kakovosti, tako da se zaobjema zunanji in notranji sistem zagotavljanja kakovosti z nujno komponento odgovornosti, vkljuuje institucionalno,
nacionalno in mednarodno raven ter vna
a tudi druge elemente, ki so povezani s kakovostjo: kadre, opremo, pedago
ko usposobljenost, sodobnost
tudijskih programov. eprav
so v NPV 2011–2020 v poglavju o kakovosti in odgovornosti natanneje opredeljeni le izbrani elementi kakovosti, se mora v celoti zagotoviti kakovosten visoko
olski prostor.
»Kakovost«, kar ni enako »zagotavljanju kakovosti«, mora potekati na akademski, strokovni ravni in se izkazuje z vrednotenjem znanstvenega dela, vrednotenjem pedago
kega
dela, uspehom zaposlenih,
tudentov in diplomantov v domaem in mednarodnem okolju ter s privlanostjo visoko
olskega prostora. Kakovost kot taka mora biti tako v sredi
u
visokega
olstva kot v delovanju vsake visoko
olske institucije.
V nadaljevanju so opisani izbrani oziroma posamezni elementi s podroja kakovosti in odgovornosti.
Etika v visokem
olstvu
Visoko
olstvo ima velik vpliv na drubeni razvoj in etine odnose ter tudi samo zajema pomemben del populacije v odloilni fazi formiranja osebnosti. Univerze zato veljajo za
etine instance in skrbijo, da je v pedago
kem in raziskovalnem procesu upo
tevan tudi etini vidik. Potreba po visoko
olski etiki se zaradi nara
ajoe vloge znanja v drubi
e
poveuje, kar terjajo tudi spremenjeni tehnini in ekonomski pogoji, v katerih visoko
olstvo deluje. Od visoko
olsko izobraenega loveka se priakuje usposobljenost za etino
presojanje in aktivno zavzemanje za humanost v drubi. V tem smislu je treba izpopolniti
tudijske programe in uveljaviti etine kodekse visoko
olskih organizacij.
Zunanji sistem zagotavljanja kakovosti
Pomemben element sistema zagotavljanja kakovosti predstavlja NAKVIS, ki bo v naslednjih letih razvila in posodobila celoten sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti. Merila
za kakovostno delovanje visoko
olskih institucij in izvajanje
tudijskih programov bodo jasno doloena in razlina za posamezne vrste visoko
olskih institucij ter oblike
tudijskih
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 9 of 28
