Page 364 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 364
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
programov (univerzitetni in strokovni). Ob prihodnji institucionalni evalvaciji raziskovalnih zavodov bo ARRS oblikoval mehanizme vrednotenja njihove kakovosti, ki bodo
komplementarni tistim, ki jih uporablja NAKVIS, in vzpostavil sodelovanje z omenjeno agencijo. NAKVIS bo postal lan referennih mednarodnih organizacij (EQAR in ENQA), ki
zdruujejo nacionalne agencije za kakovost v visokem
olstvu ter jim s tem dajejo kredibilnost v nacionalnem in mednarodnem prostoru.
Notranji sistem zagotavljanja kakovosti
Odgovornost za kakovost visokega
olstva prvenstveno nosijo visoko
olske institucije same, zato bodo nenehno razvijale kulturo kakovosti in okrepile kulturo odgovornosti.
Visoko
olske institucije bodo profesionalno in odgovorno razvijale svoje temeljno poslanstvo in v ta namen izbolj
ale samoevalvacijske postopke, kolegialno ocenjevanje,
sprejemale in izvajale sistem izbolj
evanja notranje kakovosti, angairale vse zaposlene za stalno izbolj
evanje kakovosti ter
tudente za izbolj
anje unega procesa in njihovega
lastnega odgovornega sodelovanja. Kultura kakovosti pomeni skupno vrednoto kakovosti ter kolektivno odgovornost in zavezo vseh lanov institucije, tako zaposlenih kot
tudentov, k njenemu nenehnemu izbolj
evanju.
Izbolj
evanje
tudijskih programov
Visoko
olske institucije so in bodo
e naprej odgovorne za pripravo in izvajanje
tudijskih programov, vkljuno s postavljanjem in varovanjem akademskih standardov.
Samostojnej
e bodo pri spreminjanju in prilagajanju
tudijskih programov, hkrati pa bistveno bolj odgovorne za njihovo pripravo in kakovostno izvajanje ter zagotavljanje
predvidenih kompetenc diplomantov. Spodbujane pa bodo k oblikovanju in izvajanju
tudijskih programov tako, da bodo bolj naravnani na une izide in usmerjeni k
tudentu, kar
obvezno zahteva razvoj novih unih pristopov in metod. Tako bodo programi postali fleksibilnej
i ter nudili ve izbirnosti in interdisciplinarnosti ter laji nabor elenih kompetenc
tudentov.
Pedago
ka odlinost
Posebna pozornost bo namenjena pouevanju. Pri tem bodo visoko
olske institucije nudile pedago
ko podporo svojemu visoko
olskemu unemu osebju ter njihovemu
didaktinemu usposabljanju za razvoj celovite pedago
ke usposobljenosti vkljuno z delovanjem v podporo trajnostnemu oziroma sonaravnemu razvoju drube. V ta namen bodo
visoko
olske institucije spodbujene, da ustanovijo posebne razvojne centre, ki bodo ob vrhunskem usposabljanju in stalnem posodabljanju znanja in ve
in pedago
kega kadra
nudili tudi raziskovanje na podroju visoko
olskega uenja in pouevanja. eli se, da bi bile visoko
olske institucije bolj odprte za nove metode pouevanja, ki jih omogoajo
sodobni informacijsko-komunikacijski sistemi in z njimi povezani novi naini skupinskega dela. V zadnjih letih se je v slovenskem visoko
olskem prostoru v povpreju e
pomembno izbolj
alo razmerje med
tevilom
tudentov in visoko
olskimi uitelji, vendar se
e nekoliko zaostaja za razvitej
imi dravami. Zato bodo poveane kadrovske
zmogljivosti institucij ter spodbujeno veanje pouevalne baze tudi v sodelovanju z raziskovalnimi zavodi in z vkljuevanjem doktorskih kandidatov in mladih doktorandov v
pedago
ki proces. Skupaj z visoko
olskimi institucijami bo
e posebna pozornost namenjena ekstremom; visoko
olske institucije se namre sooajo s precej raznoliko sliko, pri
emer visoko
olski uitelji na nekaterih programih delajo z zelo majhnim
tevilom
tudentov, na drugih pa z izjemno velikim, tudi z ve sto
tudenti. Poiskani bodo naini, kako
omogoiti bolj
e pogoje dela visoko
olskim uiteljem v omenjenem kontekstu ter pogoje
tudija
tudentom. Razmerje med
tudenti in visoko
olskimi uitelji je treba izbolj
ati,
e
posebej na tistih
tudijskih programih, kjer je trenutno to razmerje nadpovpreno slabo.
Oprema
Za dvig kakovosti visokega
olstva in znanstvenega ter umetni
kega raziskovanja bodo izbolj
ane prostorske razmere in opremljenost visoko
olskih institucij. Poveati je treba
vlaganje v novo pedago
ko in raziskovalno opremo, vkljuno s knjinicami in
portnimi objekti, hkrati pa omogoiti tudi bolj
o izkori
enost e obstojeih zmogljivosti. e posebej
so potrebne investicije za vzdrevanje in nadgradnjo informacijsko-komunikacijske tehnologije za njeno uporabo na vseh podrojih delovanja visoko
olskih institucij. Podroja
posebnega strate
kega pomena, ki omogoajo tudi poveevanje dostopnosti do terciarnega izobraevanja, so razvoj programov izobraevanja na daljavo, veja uporaba
informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouevanju in uenju ter stalno usposabljanje vseh skupin uporabnikov znotraj skupnosti visoko
olskega izobraevanja.
2.5.1 Cilji
– Zagotoviti delovanje sistema zagotavljanja kakovosti (zunanji – NAKVIS in notranji – na visoko
olskih institucijah) v celoti skladno z evropskimi standardi in smernicami za
kakovost v visokem
olstvu.
– Na visoko
olskih institucijah utrditi kulturo kakovosti in kulturo odgovornosti.
– Ukiniti programske akreditacije in preiti na institucionalno akreditacijo.
– Spodbuditi visoko
olske institucije, da bodo razvile podporne aktivnosti za didaktino usposabljanje in podporo pedago
kemu kadru.
– Poveati kadrovske zmogljivosti visoko
olskih institucij in omejiti ekstremna
tevila
tudentov na visoko
olskega uitelja.
– Bolje umestiti
tudij na daljavo v slovenski visoko
olski sistem.
– Izbolj
ati prostorske razmere in opremljenost visoko
olskih institucij.
+-------------------------------------------------------------+
|Merili: |
|Odstotek tudentov, ki se vpie na visokoolske institucije |
|in ne diplomira, bo do leta 2020 niji za tri etrtine; |
|trenutno znaa 35 %. |
|NAKVIS se bo do leta 2014 vklju il v EQAR in ENQA. |
+-------------------------------------------------------------+
2.5.2 Ukrepi
18. ukrep: Oblikovanje etinih kodeksov visoko
olskih institucij
– Od leta 2012 naprej.
– Odgovornost: visoko
olske institucije.
– Pojasnilo: Visoko
olske institucije bodo sprejele svoje etine kodekse, ki se bodo odraali na vseh podrojih delovanja visoko
olskih institucij. Prenesene bodo tudi v
izobraevalni proces in tako vplivale na etino zavest ter vedenje
tudentov in diplomantov.
19. ukrep: Vse visoko
olske institucije bodo v celoti izpolnjevale 1. del Evropskih standardov in smernic za kakovost v visokem
olstvu ter okrepljen notranji sistem
zagotavljanja kakovosti in javno in transparentno objavljanje informacije o svoji kakovosti
– Od leta 2012.
– Odgovornost: visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: NAKVIS bo pri (re)akreditaciji preverjal notranje sisteme zagotavljanja kakovosti. V vmesnem obdobju bo nudil podporo in svetovanje visoko
olskim institucijam ter
vi
jim strokovnim
olam za razvoj notranjega sistema zagotavljanja kakovosti. Ob okrepljeni kulturi kakovosti na visoko
olskih institucijah, bodo le te javno in transparentno
objavljale informacije o svoji kakovosti, prednostih, slabostih ter poroila iz notranjih in zunanjih evalvacij najkasneje od leta 2012 ter izpolnjevale 1. del Evropskih standardov in
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 10 of 28
programov (univerzitetni in strokovni). Ob prihodnji institucionalni evalvaciji raziskovalnih zavodov bo ARRS oblikoval mehanizme vrednotenja njihove kakovosti, ki bodo
komplementarni tistim, ki jih uporablja NAKVIS, in vzpostavil sodelovanje z omenjeno agencijo. NAKVIS bo postal lan referennih mednarodnih organizacij (EQAR in ENQA), ki
zdruujejo nacionalne agencije za kakovost v visokem
olstvu ter jim s tem dajejo kredibilnost v nacionalnem in mednarodnem prostoru.
Notranji sistem zagotavljanja kakovosti
Odgovornost za kakovost visokega
olstva prvenstveno nosijo visoko
olske institucije same, zato bodo nenehno razvijale kulturo kakovosti in okrepile kulturo odgovornosti.
Visoko
olske institucije bodo profesionalno in odgovorno razvijale svoje temeljno poslanstvo in v ta namen izbolj
ale samoevalvacijske postopke, kolegialno ocenjevanje,
sprejemale in izvajale sistem izbolj
evanja notranje kakovosti, angairale vse zaposlene za stalno izbolj
evanje kakovosti ter
tudente za izbolj
anje unega procesa in njihovega
lastnega odgovornega sodelovanja. Kultura kakovosti pomeni skupno vrednoto kakovosti ter kolektivno odgovornost in zavezo vseh lanov institucije, tako zaposlenih kot
tudentov, k njenemu nenehnemu izbolj
evanju.
Izbolj
evanje
tudijskih programov
Visoko
olske institucije so in bodo
e naprej odgovorne za pripravo in izvajanje
tudijskih programov, vkljuno s postavljanjem in varovanjem akademskih standardov.
Samostojnej
e bodo pri spreminjanju in prilagajanju
tudijskih programov, hkrati pa bistveno bolj odgovorne za njihovo pripravo in kakovostno izvajanje ter zagotavljanje
predvidenih kompetenc diplomantov. Spodbujane pa bodo k oblikovanju in izvajanju
tudijskih programov tako, da bodo bolj naravnani na une izide in usmerjeni k
tudentu, kar
obvezno zahteva razvoj novih unih pristopov in metod. Tako bodo programi postali fleksibilnej
i ter nudili ve izbirnosti in interdisciplinarnosti ter laji nabor elenih kompetenc
tudentov.
Pedago
ka odlinost
Posebna pozornost bo namenjena pouevanju. Pri tem bodo visoko
olske institucije nudile pedago
ko podporo svojemu visoko
olskemu unemu osebju ter njihovemu
didaktinemu usposabljanju za razvoj celovite pedago
ke usposobljenosti vkljuno z delovanjem v podporo trajnostnemu oziroma sonaravnemu razvoju drube. V ta namen bodo
visoko
olske institucije spodbujene, da ustanovijo posebne razvojne centre, ki bodo ob vrhunskem usposabljanju in stalnem posodabljanju znanja in ve
in pedago
kega kadra
nudili tudi raziskovanje na podroju visoko
olskega uenja in pouevanja. eli se, da bi bile visoko
olske institucije bolj odprte za nove metode pouevanja, ki jih omogoajo
sodobni informacijsko-komunikacijski sistemi in z njimi povezani novi naini skupinskega dela. V zadnjih letih se je v slovenskem visoko
olskem prostoru v povpreju e
pomembno izbolj
alo razmerje med
tevilom
tudentov in visoko
olskimi uitelji, vendar se
e nekoliko zaostaja za razvitej
imi dravami. Zato bodo poveane kadrovske
zmogljivosti institucij ter spodbujeno veanje pouevalne baze tudi v sodelovanju z raziskovalnimi zavodi in z vkljuevanjem doktorskih kandidatov in mladih doktorandov v
pedago
ki proces. Skupaj z visoko
olskimi institucijami bo
e posebna pozornost namenjena ekstremom; visoko
olske institucije se namre sooajo s precej raznoliko sliko, pri
emer visoko
olski uitelji na nekaterih programih delajo z zelo majhnim
tevilom
tudentov, na drugih pa z izjemno velikim, tudi z ve sto
tudenti. Poiskani bodo naini, kako
omogoiti bolj
e pogoje dela visoko
olskim uiteljem v omenjenem kontekstu ter pogoje
tudija
tudentom. Razmerje med
tudenti in visoko
olskimi uitelji je treba izbolj
ati,
e
posebej na tistih
tudijskih programih, kjer je trenutno to razmerje nadpovpreno slabo.
Oprema
Za dvig kakovosti visokega
olstva in znanstvenega ter umetni
kega raziskovanja bodo izbolj
ane prostorske razmere in opremljenost visoko
olskih institucij. Poveati je treba
vlaganje v novo pedago
ko in raziskovalno opremo, vkljuno s knjinicami in
portnimi objekti, hkrati pa omogoiti tudi bolj
o izkori
enost e obstojeih zmogljivosti. e posebej
so potrebne investicije za vzdrevanje in nadgradnjo informacijsko-komunikacijske tehnologije za njeno uporabo na vseh podrojih delovanja visoko
olskih institucij. Podroja
posebnega strate
kega pomena, ki omogoajo tudi poveevanje dostopnosti do terciarnega izobraevanja, so razvoj programov izobraevanja na daljavo, veja uporaba
informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouevanju in uenju ter stalno usposabljanje vseh skupin uporabnikov znotraj skupnosti visoko
olskega izobraevanja.
2.5.1 Cilji
– Zagotoviti delovanje sistema zagotavljanja kakovosti (zunanji – NAKVIS in notranji – na visoko
olskih institucijah) v celoti skladno z evropskimi standardi in smernicami za
kakovost v visokem
olstvu.
– Na visoko
olskih institucijah utrditi kulturo kakovosti in kulturo odgovornosti.
– Ukiniti programske akreditacije in preiti na institucionalno akreditacijo.
– Spodbuditi visoko
olske institucije, da bodo razvile podporne aktivnosti za didaktino usposabljanje in podporo pedago
kemu kadru.
– Poveati kadrovske zmogljivosti visoko
olskih institucij in omejiti ekstremna
tevila
tudentov na visoko
olskega uitelja.
– Bolje umestiti
tudij na daljavo v slovenski visoko
olski sistem.
– Izbolj
ati prostorske razmere in opremljenost visoko
olskih institucij.
+-------------------------------------------------------------+
|Merili: |
|Odstotek tudentov, ki se vpie na visokoolske institucije |
|in ne diplomira, bo do leta 2020 niji za tri etrtine; |
|trenutno znaa 35 %. |
|NAKVIS se bo do leta 2014 vklju il v EQAR in ENQA. |
+-------------------------------------------------------------+
2.5.2 Ukrepi
18. ukrep: Oblikovanje etinih kodeksov visoko
olskih institucij
– Od leta 2012 naprej.
– Odgovornost: visoko
olske institucije.
– Pojasnilo: Visoko
olske institucije bodo sprejele svoje etine kodekse, ki se bodo odraali na vseh podrojih delovanja visoko
olskih institucij. Prenesene bodo tudi v
izobraevalni proces in tako vplivale na etino zavest ter vedenje
tudentov in diplomantov.
19. ukrep: Vse visoko
olske institucije bodo v celoti izpolnjevale 1. del Evropskih standardov in smernic za kakovost v visokem
olstvu ter okrepljen notranji sistem
zagotavljanja kakovosti in javno in transparentno objavljanje informacije o svoji kakovosti
– Od leta 2012.
– Odgovornost: visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: NAKVIS bo pri (re)akreditaciji preverjal notranje sisteme zagotavljanja kakovosti. V vmesnem obdobju bo nudil podporo in svetovanje visoko
olskim institucijam ter
vi
jim strokovnim
olam za razvoj notranjega sistema zagotavljanja kakovosti. Ob okrepljeni kulturi kakovosti na visoko
olskih institucijah, bodo le te javno in transparentno
objavljale informacije o svoji kakovosti, prednostih, slabostih ter poroila iz notranjih in zunanjih evalvacij najkasneje od leta 2012 ter izpolnjevale 1. del Evropskih standardov in
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 10 of 28
