Page 360 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 360
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
kompetence. Pri tem pa bodo
tudijski programi raznoliki na prvi in drugi
tudijski stopnji. Binarnost bo omogoala usmerjenost na teoretsko-raziskovalno ali po drugi strani na
strokovno polje. Horizontalna raznolikost pa bo nudila razlikovanje med posameznimi
tudijskimi programi iste stopnje v slovenskem visoko
olskem prostoru tudi znotraj ene od
binarnih opcij (npr. razline orientacije programov znotraj disciplin, ki jih izvajajo razline visoko
olske institucije). Tretja
tudijska stopnja bo znanstvena in raziskovalna vkljuno z
umetnostjo in bo zagotavljala kompetence za samostojno znanstvenoraziskovalno ali umetni
koraziskovalno delo ter akademsko udejstvovanje. Zahtevala bo prispevek v
mednarodno zakladnico znanosti ali umetnosti in izvirno raziskovalno delo, univerze pa bodo doktorske
tudente vkljuevale v aktivne raziskovalne programe in projekte. Vpisna
merila v doktorski
tudij bodo spodbujala in omogoala kakovostnej
e izvajanje te vrste
tudija z zagotavljanjem akademskih raziskovalnih zmogljivosti, vkljuno z mentorji, ter z
aktivno vkljuenostjo
tudentov v mednarodno raziskovalno okolje. Poleg univerz bo ob izpolnjevanju visokih kriterijev znanstvene odlinosti, doseganju zadostne kritine mase,
ustrezni raziskovalni opremljenosti, zagotovljeni interdisciplinarnosti in vrhunski kadrovski zasedbi lahko izvajal doktorski
tudij tudi konzorcij javnih raziskovalnih zavodov. Kriterije
za to bo doloil NAKVIS in jih ciklino preverjal preko evalvacije izvajanja doktorskega
tudija.
Prehodi med posameznimi vrstami
tudijskih programov bodo urejeni fleksibilno in tako, da bodo omogoili sistemsko usmerjenost na posameznika. Prilagojeni bodo vstopni
pogoji za vpis v visoko
olske
tudijske programe. Praviloma bo ohranjen trenutni postopek vpisa na prvo
tudijsko stopnjo, vendar z modifikacijami, tako da bodo institucije za
posamezne programe poleg mature lahko doloale uspeh kandidatov pri dodatnem naboru srednje
olskih predmetov in morebitnih dodatnih preizkusih. Ob primerni spremembi
poklicne mature in reformi izraunavanja tok oziroma uspeha glede na doseke na posamezni vrsti mature se lahko spremeni tudi dostop na prvo
tudijsko stopnjo tako, da
primerno upo
teva ali eno ali drugo vrsto mature. Dostop do strokovnega in univerzitetnega
tudija se tako lahko omogoi za kandidate splo
ne in poklicne mature, e se sistem
izraunavanja in primerjanja tok prilagodi tako, da upo
teva razline ocene oziroma uspehe, pridobljene na razlini maturi. Pri doloanju obsega vpisnih mest na posamezne
visoko
olske programe bodo visoko
olske institucije sistemsko upo
tevale
ir
e drubene interese in dolgorona predvidevanja o razvoju Slovenije, kakor tudi zaposlitvene
monosti diplomantov. Pri
tudijskih programih, ki izobraujejo za regulirane poklice EU, izobraevanje za uitelje in poklice, pomembne za ivljenje in zdravje ljudi, je treba
zadrati pristojnost Vlade RS za doloanje
tevila vpisnih mest in zagotoviti vse pogoje za primerno izvajanje teh
tudijskih programov tako za javne kot za zasebne institucije;
visoko
olske institucije pa bodo same doloile selekcijske mehanizme in pogoje za vstop na tovrstne
tudijske programe. Pri tem je treba oblikovati sistem za skrbno preverjanje
kakovosti izvajanja tovrstnih
tudijskih programov in omogoiti vpliv pristojnih regulatorskih teles oziroma pristojnih organov.
Izbirni postopki ter doloanje vpisnih pogojev in zahtevanih kompetenc za vpis na podiplomski
tudij, torej na drugo in tretjo
tudijsko stopnjo, bodo prepu
eni visoko
olskim
institucijam ob upo
tevanju, da je za vpis na vi
jo raven potrebna opravljena predhodna
tudijska stopnja. Tako se bodo visoko
olske institucije same odloale za sprejem
kandidatov na drugo in tretjo stopnjo. Visoko
olske institucije bodo z vso odgovornostjo in v skladu z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij doloale potrebne vstopne kompetence,
presojale o tem, ali jih kandidati izpolnjujejo, in se odloale za sprejem kandidatov, pri emer bodo konsistentno upo
tevale tudi neformalno in prilonostno uenje. Za vpis na
tudijske programe druge stopnje, ki izobraujejo za regulirane poklice EU, izobraevanje za uitelje in poklice, pomembne za ivljenje in zdravje ljudi, velja enaka regulacija kot je
opisano zgoraj za dodiplomske
tudijske programe.
Razlina dolina trajanja
tudijskih programov na prvi in drugi
tudijski stopnji povzroa teave pri vertikalnem prehajanju
tudentov med razlinimi
tudijskimi programi
predvsem zaradi rigidne organizacije in izvajanja
tudijskih programov ter majhne realne izbirnosti in modularizacije posameznih vsebin. Visoko
olske institucije bodo same
doloale potrebno dolino trajanja prve in druge
tudijske stopnje ob upo
tevanju specifik stroke, vendar bodo z NAKVIS zagotovile: (i) usklajevanje unih dosekov in trajanja
tudija med vsemi programi, ki se izvajajo v slovenskem visoko
olskem prostoru na posameznem podroju, (ii) prehajanje
tudentov med posameznimi
tudijskimi programi in
disciplinami ob upo
tevanju potrebnih kompetenc posameznika, (iii) fleksibilne
tudijske programe, ki se z dolino in vsebino prilagajajo
tudentom in njihovim predhodno
pridobljenim kompetencam in se po dolini akreditirajo variabilno, (iv) vkljuevanje
tudentov v oblike izvajanja
tudija tako, da zakljuijo
tudij brez dodatnih stro
kov prehajanja
na drugo
tudijsko stopnjo glede na predhodno zakljueno prvo
tudijsko stopnjo (npr. »prehodni« oziroma »dodatni« letnik). Enovit magistrski
tudij in izjeme v dolini
tudijskih
programov bo mogoe izvajati samo na podroju reguliranih poklicev EU. Enovit magistrski
tudij bo mogoe izvajati tudi na tistih podrojih, za katere poseben zakon zahteva
skupaj petletno izobraevanje na izbranem podroju oziroma zakljueno 2. stopnjo
tudija in bo organiziran tako, da bo omogoal izstop
tudenta po treh letih
tudija na nain, da
bo pridobil kvalifikacijo oziroma diplomo o zakljueni prvi
tudijski stopnji. Tretja stopnja bo trajala od 3 do 4 leta glede na akademsko in kakovostno presojo univerz pri oblikovanju
doktorskih
tudijskih programov. Univerze in raziskovalni zavodi bodo okrepili podoktorsko aktivnost.
Veja pozornost bo namenjena pedago
kemu poklicu v
ir
em pomenu. tudijski programi, ki izobraujejo za poklice uitelja, morajo biti kakovostni, omogoena bo monost
dodatne selekcije
tudentov in monost omejitve vpisnih mest. Selekcijo bodo izvajale visoko
olske institucije same, saj so najprimernej
e za strokovno odloanje o primernosti
kandidatov in izkazovanju potrebnih kompetenc za zakljuek
tudija. Pri
tudijskih programih za izobraevanje uiteljev bodo visoko
olske institucije pri organizaciji in financiranju
upo
tevale specifike podroij, npr. izobraevanje za uitelje v naravoslovju, umetnosti, druboslovju. Uitelji so osrednji del kakovosti in uspe
nosti osnovnih in srednjih
ol, zato
bodo e v asu
tudija okrepili kompetence, ki jih
e posebej potrebujejo za ta poklic. Tovrstni
tudijski programi morajo zagotavljali celovit razvoj kompetenc in znanj za
opravljanje pedago
kega poklica vkljuno z delovanjem uiteljev v podporo trajnostnemu oziroma sonaravnemu razvoju drube. Selekcija kandidatov ne pomeni oteevanja
dostopa do tega
tudija, temve omogoa bolj
o skladnost med vrsto
tudija in posameznikom. Posledino bo tak
tudij kakovostnej
i,
tudenti in visoko
olski uitelji pa
zadovoljnej
i.
Oblikovano bo nacionalno ogrodje visoko
olskih kvalifikacij kot del nacionalnega ogrodja kvalifikacij. Nudilo bo transparentne informacije o vseh kvalifikacijah v slovenskem
prostoru in o pridobljenih kompetencah.
Pravineje bodo urejene oblike in naini izvajanja
tudijskih programov. V lui vseivljenjskega uenja se eli vsem dravljanom omogoiti enake pravice ne glede na ivljenjsko
obdobje, v katerem se odloijo za
tudij. Izredni
tudij, kot ga poznamo danes, ne bo ve mogo, torej to ne bo ve izvajanje
tudija v enakem obsegu na leto za plailo
olnine
tudi na javnih visoko
olskih institucijah. Spremenjen izredni
tudij bo le prilagojena oblika izvajanja
tudijskega programa, ki se bo letno izvajal v manj
em obsegu, kot je njegova
polna obremenitev, in sicer 30 do 45 ECTS na leto. Prav tako bo v tem primeru tudi stro
ek
tudija na leto sorazmerno niji.
2.2.1 Cilji
– Pripraviti nacionalno ogrodje kvalifikacij in izvesti samocertifikacijo visoko
olskega ogrodja kvalifikacij.
– Redefinirati nain izvajanja
tudija: letnik
tudijskega programa za pridobitev izobrazbe bo obsegal 60 ECTS. V prilagojeni obliki
tudija bo mogoe pridobiti od 30 do 45
ECTS na leto.
+-------------------------------------------------------------+
|Merila: |
|Nacionalno ogrodje kvalifikacij bo oblikovano do leta 2012. |
|Visokoolsko ogrodje kvalifikacij bo samocertificirano do |
|leta 2013. |
|Do leta 2016 bodo postopno prilagojeni vstopni pogoji v |
|visoko olstvo: |
|– za 1. tudijsko stopnjo bodo prilagojeni trenutni pogoji |
|za vpis (obstoje i programi postopoma z reakreditacijami, |
|torej najpozneje do leta 2016; novi programi sproti ob prvi |
|akreditaciji) |
|– za 2. in 3. tudijsko stopnjo bosta dolo anje vstopnih |
|pogojev in izbira kandidatov prepu eni visokoolskim |
|institucijam (obstoje i programi postopoma z |
|reakreditacijami, torej najpozneje do leta 2016; novi |
|programi sproti ob prvi akreditaciji) |
|– univerze bodo od tudijskega leta 2012/2013 same dolo ale |
|numerus clausus, upotevajo financiranje visokega olstva, |
|razen na podro ju reguliranih poklicev EU in izobraevanja |
|u iteljev. |
+-------------------------------------------------------------+
2.2.2 Ukrepi
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 6 of 28
kompetence. Pri tem pa bodo
tudijski programi raznoliki na prvi in drugi
tudijski stopnji. Binarnost bo omogoala usmerjenost na teoretsko-raziskovalno ali po drugi strani na
strokovno polje. Horizontalna raznolikost pa bo nudila razlikovanje med posameznimi
tudijskimi programi iste stopnje v slovenskem visoko
olskem prostoru tudi znotraj ene od
binarnih opcij (npr. razline orientacije programov znotraj disciplin, ki jih izvajajo razline visoko
olske institucije). Tretja
tudijska stopnja bo znanstvena in raziskovalna vkljuno z
umetnostjo in bo zagotavljala kompetence za samostojno znanstvenoraziskovalno ali umetni
koraziskovalno delo ter akademsko udejstvovanje. Zahtevala bo prispevek v
mednarodno zakladnico znanosti ali umetnosti in izvirno raziskovalno delo, univerze pa bodo doktorske
tudente vkljuevale v aktivne raziskovalne programe in projekte. Vpisna
merila v doktorski
tudij bodo spodbujala in omogoala kakovostnej
e izvajanje te vrste
tudija z zagotavljanjem akademskih raziskovalnih zmogljivosti, vkljuno z mentorji, ter z
aktivno vkljuenostjo
tudentov v mednarodno raziskovalno okolje. Poleg univerz bo ob izpolnjevanju visokih kriterijev znanstvene odlinosti, doseganju zadostne kritine mase,
ustrezni raziskovalni opremljenosti, zagotovljeni interdisciplinarnosti in vrhunski kadrovski zasedbi lahko izvajal doktorski
tudij tudi konzorcij javnih raziskovalnih zavodov. Kriterije
za to bo doloil NAKVIS in jih ciklino preverjal preko evalvacije izvajanja doktorskega
tudija.
Prehodi med posameznimi vrstami
tudijskih programov bodo urejeni fleksibilno in tako, da bodo omogoili sistemsko usmerjenost na posameznika. Prilagojeni bodo vstopni
pogoji za vpis v visoko
olske
tudijske programe. Praviloma bo ohranjen trenutni postopek vpisa na prvo
tudijsko stopnjo, vendar z modifikacijami, tako da bodo institucije za
posamezne programe poleg mature lahko doloale uspeh kandidatov pri dodatnem naboru srednje
olskih predmetov in morebitnih dodatnih preizkusih. Ob primerni spremembi
poklicne mature in reformi izraunavanja tok oziroma uspeha glede na doseke na posamezni vrsti mature se lahko spremeni tudi dostop na prvo
tudijsko stopnjo tako, da
primerno upo
teva ali eno ali drugo vrsto mature. Dostop do strokovnega in univerzitetnega
tudija se tako lahko omogoi za kandidate splo
ne in poklicne mature, e se sistem
izraunavanja in primerjanja tok prilagodi tako, da upo
teva razline ocene oziroma uspehe, pridobljene na razlini maturi. Pri doloanju obsega vpisnih mest na posamezne
visoko
olske programe bodo visoko
olske institucije sistemsko upo
tevale
ir
e drubene interese in dolgorona predvidevanja o razvoju Slovenije, kakor tudi zaposlitvene
monosti diplomantov. Pri
tudijskih programih, ki izobraujejo za regulirane poklice EU, izobraevanje za uitelje in poklice, pomembne za ivljenje in zdravje ljudi, je treba
zadrati pristojnost Vlade RS za doloanje
tevila vpisnih mest in zagotoviti vse pogoje za primerno izvajanje teh
tudijskih programov tako za javne kot za zasebne institucije;
visoko
olske institucije pa bodo same doloile selekcijske mehanizme in pogoje za vstop na tovrstne
tudijske programe. Pri tem je treba oblikovati sistem za skrbno preverjanje
kakovosti izvajanja tovrstnih
tudijskih programov in omogoiti vpliv pristojnih regulatorskih teles oziroma pristojnih organov.
Izbirni postopki ter doloanje vpisnih pogojev in zahtevanih kompetenc za vpis na podiplomski
tudij, torej na drugo in tretjo
tudijsko stopnjo, bodo prepu
eni visoko
olskim
institucijam ob upo
tevanju, da je za vpis na vi
jo raven potrebna opravljena predhodna
tudijska stopnja. Tako se bodo visoko
olske institucije same odloale za sprejem
kandidatov na drugo in tretjo stopnjo. Visoko
olske institucije bodo z vso odgovornostjo in v skladu z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij doloale potrebne vstopne kompetence,
presojale o tem, ali jih kandidati izpolnjujejo, in se odloale za sprejem kandidatov, pri emer bodo konsistentno upo
tevale tudi neformalno in prilonostno uenje. Za vpis na
tudijske programe druge stopnje, ki izobraujejo za regulirane poklice EU, izobraevanje za uitelje in poklice, pomembne za ivljenje in zdravje ljudi, velja enaka regulacija kot je
opisano zgoraj za dodiplomske
tudijske programe.
Razlina dolina trajanja
tudijskih programov na prvi in drugi
tudijski stopnji povzroa teave pri vertikalnem prehajanju
tudentov med razlinimi
tudijskimi programi
predvsem zaradi rigidne organizacije in izvajanja
tudijskih programov ter majhne realne izbirnosti in modularizacije posameznih vsebin. Visoko
olske institucije bodo same
doloale potrebno dolino trajanja prve in druge
tudijske stopnje ob upo
tevanju specifik stroke, vendar bodo z NAKVIS zagotovile: (i) usklajevanje unih dosekov in trajanja
tudija med vsemi programi, ki se izvajajo v slovenskem visoko
olskem prostoru na posameznem podroju, (ii) prehajanje
tudentov med posameznimi
tudijskimi programi in
disciplinami ob upo
tevanju potrebnih kompetenc posameznika, (iii) fleksibilne
tudijske programe, ki se z dolino in vsebino prilagajajo
tudentom in njihovim predhodno
pridobljenim kompetencam in se po dolini akreditirajo variabilno, (iv) vkljuevanje
tudentov v oblike izvajanja
tudija tako, da zakljuijo
tudij brez dodatnih stro
kov prehajanja
na drugo
tudijsko stopnjo glede na predhodno zakljueno prvo
tudijsko stopnjo (npr. »prehodni« oziroma »dodatni« letnik). Enovit magistrski
tudij in izjeme v dolini
tudijskih
programov bo mogoe izvajati samo na podroju reguliranih poklicev EU. Enovit magistrski
tudij bo mogoe izvajati tudi na tistih podrojih, za katere poseben zakon zahteva
skupaj petletno izobraevanje na izbranem podroju oziroma zakljueno 2. stopnjo
tudija in bo organiziran tako, da bo omogoal izstop
tudenta po treh letih
tudija na nain, da
bo pridobil kvalifikacijo oziroma diplomo o zakljueni prvi
tudijski stopnji. Tretja stopnja bo trajala od 3 do 4 leta glede na akademsko in kakovostno presojo univerz pri oblikovanju
doktorskih
tudijskih programov. Univerze in raziskovalni zavodi bodo okrepili podoktorsko aktivnost.
Veja pozornost bo namenjena pedago
kemu poklicu v
ir
em pomenu. tudijski programi, ki izobraujejo za poklice uitelja, morajo biti kakovostni, omogoena bo monost
dodatne selekcije
tudentov in monost omejitve vpisnih mest. Selekcijo bodo izvajale visoko
olske institucije same, saj so najprimernej
e za strokovno odloanje o primernosti
kandidatov in izkazovanju potrebnih kompetenc za zakljuek
tudija. Pri
tudijskih programih za izobraevanje uiteljev bodo visoko
olske institucije pri organizaciji in financiranju
upo
tevale specifike podroij, npr. izobraevanje za uitelje v naravoslovju, umetnosti, druboslovju. Uitelji so osrednji del kakovosti in uspe
nosti osnovnih in srednjih
ol, zato
bodo e v asu
tudija okrepili kompetence, ki jih
e posebej potrebujejo za ta poklic. Tovrstni
tudijski programi morajo zagotavljali celovit razvoj kompetenc in znanj za
opravljanje pedago
kega poklica vkljuno z delovanjem uiteljev v podporo trajnostnemu oziroma sonaravnemu razvoju drube. Selekcija kandidatov ne pomeni oteevanja
dostopa do tega
tudija, temve omogoa bolj
o skladnost med vrsto
tudija in posameznikom. Posledino bo tak
tudij kakovostnej
i,
tudenti in visoko
olski uitelji pa
zadovoljnej
i.
Oblikovano bo nacionalno ogrodje visoko
olskih kvalifikacij kot del nacionalnega ogrodja kvalifikacij. Nudilo bo transparentne informacije o vseh kvalifikacijah v slovenskem
prostoru in o pridobljenih kompetencah.
Pravineje bodo urejene oblike in naini izvajanja
tudijskih programov. V lui vseivljenjskega uenja se eli vsem dravljanom omogoiti enake pravice ne glede na ivljenjsko
obdobje, v katerem se odloijo za
tudij. Izredni
tudij, kot ga poznamo danes, ne bo ve mogo, torej to ne bo ve izvajanje
tudija v enakem obsegu na leto za plailo
olnine
tudi na javnih visoko
olskih institucijah. Spremenjen izredni
tudij bo le prilagojena oblika izvajanja
tudijskega programa, ki se bo letno izvajal v manj
em obsegu, kot je njegova
polna obremenitev, in sicer 30 do 45 ECTS na leto. Prav tako bo v tem primeru tudi stro
ek
tudija na leto sorazmerno niji.
2.2.1 Cilji
– Pripraviti nacionalno ogrodje kvalifikacij in izvesti samocertifikacijo visoko
olskega ogrodja kvalifikacij.
– Redefinirati nain izvajanja
tudija: letnik
tudijskega programa za pridobitev izobrazbe bo obsegal 60 ECTS. V prilagojeni obliki
tudija bo mogoe pridobiti od 30 do 45
ECTS na leto.
+-------------------------------------------------------------+
|Merila: |
|Nacionalno ogrodje kvalifikacij bo oblikovano do leta 2012. |
|Visokoolsko ogrodje kvalifikacij bo samocertificirano do |
|leta 2013. |
|Do leta 2016 bodo postopno prilagojeni vstopni pogoji v |
|visoko olstvo: |
|– za 1. tudijsko stopnjo bodo prilagojeni trenutni pogoji |
|za vpis (obstoje i programi postopoma z reakreditacijami, |
|torej najpozneje do leta 2016; novi programi sproti ob prvi |
|akreditaciji) |
|– za 2. in 3. tudijsko stopnjo bosta dolo anje vstopnih |
|pogojev in izbira kandidatov prepu eni visokoolskim |
|institucijam (obstoje i programi postopoma z |
|reakreditacijami, torej najpozneje do leta 2016; novi |
|programi sproti ob prvi akreditaciji) |
|– univerze bodo od tudijskega leta 2012/2013 same dolo ale |
|numerus clausus, upotevajo financiranje visokega olstva, |
|razen na podro ju reguliranih poklicev EU in izobraevanja |
|u iteljev. |
+-------------------------------------------------------------+
2.2.2 Ukrepi
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 6 of 28
