Page 356 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 356
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
Priprava strategije razvoja slovenskega visokega
olstva
Ministrstvo za visoko
olstvo, znanost in tehnologijo je e od januarja 2010 spodbujalo javno razpravo o razvoju slovenskega visokega
olstva. Do nastanka prvega osnutka
NPV 2011–2020 (z dne 8. septembra 2010) je prek spletne strani in razprav na razlinih forumih svoje premisleke prispevalo
tirinajst ekspertov, ve visoko
olskih delenikov
(Rektorska konferenca RS, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, tudentska organizacija Slovenije, nekateri samostojni visoko
olski zavodi in
drugi) in
tevilni posamezniki.(3) O razvoju visokega
olstva in znanosti je razpravljalo ve teles na svojih sejah: Svet RS za visoko
olstvo, Svet Vlade RS za
tudentska
vpra
anja, Svet za znanost in tehnologijo RS, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inenirska akademija Slovenije. Pripravljena je bila vrsta analiz in podatkov o visokem
olstvu ter analizi preteklih nacionalnih programov na podroju visokega
olstva ter raziskovanja in razvoja (poglavje 8.3). Pri oblikovanju osnutka Nacionalnega programa
visokega
olstva so bile konceptualno upo
tevane omenjene razprave in dokumenti, podatki in dejstva o stanju in trendih ter celovito zaobjete izpostavljene teave in vpra
anja.
NPV 2011–2020 temelji na Strategiji razvoja Slovenije(4) in dokumentu Evropa 2020(5). Ukrepe za nadaljnji razvoj visoko
olskega prostora obravnavamo v dolgoroni
perspektivi ter skupaj s strategijo s podroja raziskovalne in inovativne dejavnosti in Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo, saj so petletni programi prekratki za doseganje
strate
kih ciljev. To se je izkazalo v izku
njah s preteklimi nacionalnimi programi tako na podroju visokega
olstva kot tudi raziskovalne dejavnosti. V ta namen je bil oblikovan
predlog programa do leta 2020 in ponujen pogled v srednjerono prihodnost. Pri tem je upo
tevan vpliv trenutnih ukrepov v dalj
i asovni perspektivi.
NPV 2011–2020 se smiselno navezuje na celotno podroje terciarnega izobraevanja, ki ga poleg visoko
olskih institucij tvorijo tudi vi
je strokovne
ole. Program prav tako
vkljuuje povezovanje z gospodarstvom, znanostjo ter znanstveno in kulturno politiko. V slednjem pogledu je komplementaren s predlagano Raziskovalno in inovacijsko strategijo
Slovenije 2011–2020.
Nacionalni program visokega
olstva je uresniljiv. Vsem zapisanim ciljem so doloeni ukrepi, merila in odgovorni akterji. Uresnievanje ciljev Nacionalnega programa visokega
olstva je mogoe le z angairanim sodelovanjem vseh akterjev visoko
olskega in znanstvenoraziskovalnega ter tudi
ir
ega drubenega okolja Slovenije, vkljuujo kritino
javnost. Neodvisno spremljanje doseenih rezultatov in uinkov nacionalnega programa visokega
olstva je eden od kljunih pogojev za realizacijo zastavljenih ciljev.
2. RAZSENOSTI, CILJI IN UKREPI
Osnovni cilji slovenskega visoko
olskega prostora v letu 2020 so kakovost in odlinost, raznovrstnost ter dostopnost s podpornimi instrumenti internacionalizacije,
diverzifikacije,
tudijske strukture in financiranja visokega
olstva. Kakovost bo vsem omogoala mednarodno primerljivo in priznano visoko
olsko izobrazbo, zaposljivost in
mobilnost v evropskem prostoru ter
ir
e; socialna razsenost bo omogoala pravien dostop do visokega
olstva in neovirano dokonanje
tudija; raznovrstnost prina
a
raznolikost vrst in poslanstev institucij ter
tudijskih programov za doseganje vseh osnovnih ciljev visokega
olstva.
V besedilu so po posameznih vsebinskih dimenzijah (stebri in temelja, ki so opredeljeni v Izhodi
ih za NPV 2011–2020(6)) opredeljeni cilji in konkretni ukrepi za njihovo
doseganje. Program omogoa natanno razumevanje potrebnih akcij, terminskega narta in odgovornosti zanje. NPV je celovita nacionalna strategija in zato vkljuuje potrebne
dejavnosti vseh visoko
olskih delenikov in drugih akterjev. Za skupno doseganje postavljenih ciljev sta potrebni
ir
a drubena in medgeneracijska zaveza in odgovornost vseh
akterjev, kar je tudi zapisano pri posameznih dimenzijah in ukrepih.
2.1 Visoko
olski sistem
Do leta 2020 bo vzpostavljen kakovosten, raznolik in odziven visoko
olski prostor. Visoko
olstvo bo v jedru slovenske drube in razvojnih nartov Republike Slovenije. Za
izpolnjevanje te vizije in vseh temeljnih vlog visokega
olstva v drubi, navedenih v uvodu, je treba v sredi
e visokega
olstva postaviti loveka in drubo. Visoko
olski prostor se
bo odzival na potrebe in priakovanja drube, aktivno bo vkljueval visoko
olske delenike in zagotavljal transparentno upravljanje. Koncentracija znanja z vejim
tevilom
kakovostno visoko izobraenih ljudi bo pripomogla k razvoju na
e drube tako na socialnem, kulturnem kot ekonomskem podroju. Visoka dodana vrednost Republike Slovenije je
prepoznavna v visoko izobraenih, motiviranih, prepoznanih in inovativnih strokovnjakih z visokimi etinimi standardi. Zato bo celoten visoko
olski sistem, ki bo kakovosten in
uinkovit, usmerjen v sredi
e procesa – loveka.
Visoko
olski zavodi v slovenskem visoko
olskem prostoru so univerze, fakultete, umetni
ke akademije in visoke strokovne
ole. Fakultete, umetni
ke akademije in visoke
strokovne
ole se lahko ustanovijo tudi kot samostojni visoko
olski zavodi zunaj univerz. Univerze po Zakonu o visokem
olstvu zagotavljajo razvoj znanosti, strokovnosti in
umetnosti ter posredujejo znanje, fakultete opravljajo znanstvenoraziskovalno in izobraevalno dejavnost, visoke strokovne
ole pa izobraevalno in tudi strokovno dejavnost.
Tak
na ureditev naj bi zagotavljala neke vrste binarno ureditev na ravni visokega
olstva ter omogoala razvoj znanosti in univerzitetno izobraevanje ter strokovno izobraevanje,
ki bi nudilo pridobivanje strokovnih kompetenc diplomantov s praktinim delom v povezavi z gospodarstvom. Ob tem je bilo prisotno priakovanje po postopni samodejni
diverzifikaciji visoko
olskih institucij v smeri binarnosti, pri emer bi bile ene vrste institucij bolj teoretsko raziskovalno naravnane, druge pa strokovno. Nasprotno visoko
olski
zavodi danes na istih institucijah in deloma z istimi kadri izvajajo obe vrsti
tudijskih programov – tako univerzitetne kot strokovne, pri emer se vsebine pogosto prepletajo, naini
pouevanja in dela pa so zelo podobni, e ne enaki. Vsi visoko
olski deleniki poudarjajo, da tak
no prepletanje ne daje priakovanih rezultatov. Trend, ki je opazen, vkljuno s
porastom
tevila novih, predvsem samostojnih visoko
olskih zavodov, je, da so se visoko
olski zavodi v zelo kratkem asu po ustanovitvi in zaetku delovanja praviloma
preoblikovali iz visokih strokovnih
ol v fakultete, ki elijo izvajati im ve vseh vrst
tudijskih programov, vkljuno z znanstvenim doktorskim
tudijem zunaj univerz. Slednji pojav je
izjema v evropskem visoko
olskem prostoru in
ir
e, saj le univerze zagotavljajo primerno okolje in kritino maso za izvedbo kakovostnega doktorskega
tudija, temeljeega na
znanstvenoraziskovalnem delu. Ob visoko
olskih zavodih na podroju znanosti delujejo tudi raziskovalni zavodi. Institucionalno sodelovanje med visoko
olskimi in raziskovalnimi
zavodi je tako na podroju raziskovalne kot na podroju izobraevalne dejavnosti pogosto premajhno, kar onemogoa sinergijo in optimalno izkori
anje potencialov v Sloveniji.
V kontekstu veje diverzifikacije, fleksibilizacije, deregulacije in poveanja transparentnosti slovenskega visokega
olstva je treba bolje opredeliti binarnost univerzitetnih in
strokovnih
tudijskih programov in visoko
olskih institucij. »Teoretsko-raziskovalna« in »strokovna« naravnanost
tudija morata biti zaradi bolj
ega in predvsem kakovostnej
ega
razvoja vseh potencialov institucij in
tudentov loeni, in sicer tako, da ne bo prihajalo do danes zaznanih zaviralnih prepletanj univerzitetnih in strokovnih programov ali
posameznih vsebin. Zato se bodo v prihodnje jasneje opredelili pogoji za izvajanje univerzitetnih
tudijskih programov na eni strani in visoko
olskih strokovnih
tudijskih programov
na drugi. Visoko
olske institucije morajo zagotavljati vsebinsko, izvedbeno in organizacijsko razlinost obeh vrst programov. Tako bo spodbujeno oblikovanje po usmeritvi in
izvajanju kakovostnih strokovnih visoko
olskih
tudijskih programov oziroma institucij, ki temeljijo na ugotovljenih potrebah za tovrsten program oziroma institucijo ter na aktivnem
sodelovanju gospodarstva in negospodarstva pri nartovanju in izvedbi tovrstnih
tudijskih programov. Temeljna presoja za izpolnjevanje pogojev za univerzitetni ali strokovni
tudijski program se bo usmerila na program, pri emer bo NAKVIS prevzel bistveno vlogo. Povpra
evanje po izobraevanju po konani prvi
tudijski stopnji je vse veje, prav tako
potreba po kompleksnih drubenih in tehnolo
kih znanjih. Zato bo
tudijska struktura oblikovana tako, da bo omogoena tudi strokovna naravnanost visoko
olskega izobraevanja
po prvi
tudijski stopnji (kot je specializacija, ki bo lahko na ravni druge
tudijske stopnje ali del te stopnje, odvisno od izvedbe in kompetenc diplomantov tovrstnih programov).
Vsi
tudijski programi morajo zagotavljati pridobivanje znanja, ve
in in spretnosti skladno z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij ter kljunih kompetenc: inovativnosti, kritinega
razmi
ljanja, sporazumevanja v materinem jeziku, kulturne zavesti in izraanja, sposobnosti delovanja v mednarodnem prostoru in informacijske pismenosti.
Univerza v okviru razlinih znanstvenih disciplin in umetni
kih podroij omogoa nastajanje in posredovanje novih znanstvenih in umetni
kih spoznanj. Za izpolnjevanje tega
osnovnega poslanstva mora nujno izkazovati mednarodno primerljive rezultate na podroju znanosti oziroma vrhunske umetnostne doseke in zagotavljati odlino pouevanje.
Izobraevalni proces mora temeljiti na najsodobnej
ih znanjih in bistveno veji vkljuenosti visoko
olskih uiteljev in
tudentov v znanstvenoraziskovalno delo. To bo mogoe le ob
bolj
em razmerju med
tevilom
tudentov in visoko
olskih uiteljev ter s sodobnej
o pedago
ko in raziskovalno opremo. Univerza mora obsegati vsaj
tiri znanstvene discipline
(FRASCATI) in vsaj pet izobraevalnih podroij (ISCED). Le tak
ne univerze bodo zagotavljale okolje za raziskovanje na vrhunski ravni, s imer bo praviloma samo ta vrsta
institucij zagotavljala pogoje za izvajanje doktorskega
tudija. Univerza bo avtonomna institucija, na katero ne bodo neposredno vplivali gospodarski, politini in drugi vplivi, hkrati
pa bo odgovorna in se bo odzivala na priakovanja drube. Univerzitetno okolje bo ustvarjalno in inovativno ter bo nudilo primeren prostor za razre
evanje aktualnih izzivov asa
ob svojem temeljnem poslanstvu – ustvarjanju novega znanja. Poleg specifinih kompetenc bodo univerze skrbele za zagotavljanje generinih kompetenc, zlasti ustvarjalnosti,
inovativnosti, kritinega razmi
ljanja, samostojnosti in skupinskega dela ter sposobnosti delovanja v mednarodnem prostoru. Univerze bodo izvajale univerzitetne
tudijske
programe na vseh treh
tudijskih stopnjah, ob zagotovljenih primernih pogojih bodo lahko izvajale tudi strokovne
tudijske programe. Prav tako bodo odpravljene vse dravne in
administrativne ovire za veje sodelovanje in povezovanje univerz in raziskovalnih zavodov. Uinkovito in neposredno sodelovanje oziroma zdruevanje bo nagrajeno z vejim
institucionalnim financiranjem visokega
olstva in raziskovalne dejavnosti. Trenutno razpololjivi finanni in kadrovski viri omogoajo ob izpolnjevanju gornjih pogojev delovanje
najve treh javnih univerz v Republiki Sloveniji.
Vzpostavljeni bodo tak
ni mehanizmi, ki bodo univerze spodbudili in jim hkrati omogoali organizacijske monosti za bolj
e sodelovanje in povezovanje svojih lanic, saj bodo
na ta nain obogatile ponudbo interdisciplinarnih oziroma multidisciplinarnih
tudijskih programov. Univerze in druge visoko
olske institucije bodo uporabljale informacijsko-
komunikacijsko tehnologijo na vseh podrojih delovanja ter zagotavljale ustrezno sodobno knjinino in informacijsko podporo
tudentom in osebju. Spodbujana bo tudi
racionalizacija in veja uinkovitost delovanja visoko
olskih institucij, med drugim tudi smiselno oblikovanje univerzitetnih razvojnih centrov ter skupnih strokovnih in drugih
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 2 of 28
Priprava strategije razvoja slovenskega visokega
olstva
Ministrstvo za visoko
olstvo, znanost in tehnologijo je e od januarja 2010 spodbujalo javno razpravo o razvoju slovenskega visokega
olstva. Do nastanka prvega osnutka
NPV 2011–2020 (z dne 8. septembra 2010) je prek spletne strani in razprav na razlinih forumih svoje premisleke prispevalo
tirinajst ekspertov, ve visoko
olskih delenikov
(Rektorska konferenca RS, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, tudentska organizacija Slovenije, nekateri samostojni visoko
olski zavodi in
drugi) in
tevilni posamezniki.(3) O razvoju visokega
olstva in znanosti je razpravljalo ve teles na svojih sejah: Svet RS za visoko
olstvo, Svet Vlade RS za
tudentska
vpra
anja, Svet za znanost in tehnologijo RS, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inenirska akademija Slovenije. Pripravljena je bila vrsta analiz in podatkov o visokem
olstvu ter analizi preteklih nacionalnih programov na podroju visokega
olstva ter raziskovanja in razvoja (poglavje 8.3). Pri oblikovanju osnutka Nacionalnega programa
visokega
olstva so bile konceptualno upo
tevane omenjene razprave in dokumenti, podatki in dejstva o stanju in trendih ter celovito zaobjete izpostavljene teave in vpra
anja.
NPV 2011–2020 temelji na Strategiji razvoja Slovenije(4) in dokumentu Evropa 2020(5). Ukrepe za nadaljnji razvoj visoko
olskega prostora obravnavamo v dolgoroni
perspektivi ter skupaj s strategijo s podroja raziskovalne in inovativne dejavnosti in Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo, saj so petletni programi prekratki za doseganje
strate
kih ciljev. To se je izkazalo v izku
njah s preteklimi nacionalnimi programi tako na podroju visokega
olstva kot tudi raziskovalne dejavnosti. V ta namen je bil oblikovan
predlog programa do leta 2020 in ponujen pogled v srednjerono prihodnost. Pri tem je upo
tevan vpliv trenutnih ukrepov v dalj
i asovni perspektivi.
NPV 2011–2020 se smiselno navezuje na celotno podroje terciarnega izobraevanja, ki ga poleg visoko
olskih institucij tvorijo tudi vi
je strokovne
ole. Program prav tako
vkljuuje povezovanje z gospodarstvom, znanostjo ter znanstveno in kulturno politiko. V slednjem pogledu je komplementaren s predlagano Raziskovalno in inovacijsko strategijo
Slovenije 2011–2020.
Nacionalni program visokega
olstva je uresniljiv. Vsem zapisanim ciljem so doloeni ukrepi, merila in odgovorni akterji. Uresnievanje ciljev Nacionalnega programa visokega
olstva je mogoe le z angairanim sodelovanjem vseh akterjev visoko
olskega in znanstvenoraziskovalnega ter tudi
ir
ega drubenega okolja Slovenije, vkljuujo kritino
javnost. Neodvisno spremljanje doseenih rezultatov in uinkov nacionalnega programa visokega
olstva je eden od kljunih pogojev za realizacijo zastavljenih ciljev.
2. RAZSENOSTI, CILJI IN UKREPI
Osnovni cilji slovenskega visoko
olskega prostora v letu 2020 so kakovost in odlinost, raznovrstnost ter dostopnost s podpornimi instrumenti internacionalizacije,
diverzifikacije,
tudijske strukture in financiranja visokega
olstva. Kakovost bo vsem omogoala mednarodno primerljivo in priznano visoko
olsko izobrazbo, zaposljivost in
mobilnost v evropskem prostoru ter
ir
e; socialna razsenost bo omogoala pravien dostop do visokega
olstva in neovirano dokonanje
tudija; raznovrstnost prina
a
raznolikost vrst in poslanstev institucij ter
tudijskih programov za doseganje vseh osnovnih ciljev visokega
olstva.
V besedilu so po posameznih vsebinskih dimenzijah (stebri in temelja, ki so opredeljeni v Izhodi
ih za NPV 2011–2020(6)) opredeljeni cilji in konkretni ukrepi za njihovo
doseganje. Program omogoa natanno razumevanje potrebnih akcij, terminskega narta in odgovornosti zanje. NPV je celovita nacionalna strategija in zato vkljuuje potrebne
dejavnosti vseh visoko
olskih delenikov in drugih akterjev. Za skupno doseganje postavljenih ciljev sta potrebni
ir
a drubena in medgeneracijska zaveza in odgovornost vseh
akterjev, kar je tudi zapisano pri posameznih dimenzijah in ukrepih.
2.1 Visoko
olski sistem
Do leta 2020 bo vzpostavljen kakovosten, raznolik in odziven visoko
olski prostor. Visoko
olstvo bo v jedru slovenske drube in razvojnih nartov Republike Slovenije. Za
izpolnjevanje te vizije in vseh temeljnih vlog visokega
olstva v drubi, navedenih v uvodu, je treba v sredi
e visokega
olstva postaviti loveka in drubo. Visoko
olski prostor se
bo odzival na potrebe in priakovanja drube, aktivno bo vkljueval visoko
olske delenike in zagotavljal transparentno upravljanje. Koncentracija znanja z vejim
tevilom
kakovostno visoko izobraenih ljudi bo pripomogla k razvoju na
e drube tako na socialnem, kulturnem kot ekonomskem podroju. Visoka dodana vrednost Republike Slovenije je
prepoznavna v visoko izobraenih, motiviranih, prepoznanih in inovativnih strokovnjakih z visokimi etinimi standardi. Zato bo celoten visoko
olski sistem, ki bo kakovosten in
uinkovit, usmerjen v sredi
e procesa – loveka.
Visoko
olski zavodi v slovenskem visoko
olskem prostoru so univerze, fakultete, umetni
ke akademije in visoke strokovne
ole. Fakultete, umetni
ke akademije in visoke
strokovne
ole se lahko ustanovijo tudi kot samostojni visoko
olski zavodi zunaj univerz. Univerze po Zakonu o visokem
olstvu zagotavljajo razvoj znanosti, strokovnosti in
umetnosti ter posredujejo znanje, fakultete opravljajo znanstvenoraziskovalno in izobraevalno dejavnost, visoke strokovne
ole pa izobraevalno in tudi strokovno dejavnost.
Tak
na ureditev naj bi zagotavljala neke vrste binarno ureditev na ravni visokega
olstva ter omogoala razvoj znanosti in univerzitetno izobraevanje ter strokovno izobraevanje,
ki bi nudilo pridobivanje strokovnih kompetenc diplomantov s praktinim delom v povezavi z gospodarstvom. Ob tem je bilo prisotno priakovanje po postopni samodejni
diverzifikaciji visoko
olskih institucij v smeri binarnosti, pri emer bi bile ene vrste institucij bolj teoretsko raziskovalno naravnane, druge pa strokovno. Nasprotno visoko
olski
zavodi danes na istih institucijah in deloma z istimi kadri izvajajo obe vrsti
tudijskih programov – tako univerzitetne kot strokovne, pri emer se vsebine pogosto prepletajo, naini
pouevanja in dela pa so zelo podobni, e ne enaki. Vsi visoko
olski deleniki poudarjajo, da tak
no prepletanje ne daje priakovanih rezultatov. Trend, ki je opazen, vkljuno s
porastom
tevila novih, predvsem samostojnih visoko
olskih zavodov, je, da so se visoko
olski zavodi v zelo kratkem asu po ustanovitvi in zaetku delovanja praviloma
preoblikovali iz visokih strokovnih
ol v fakultete, ki elijo izvajati im ve vseh vrst
tudijskih programov, vkljuno z znanstvenim doktorskim
tudijem zunaj univerz. Slednji pojav je
izjema v evropskem visoko
olskem prostoru in
ir
e, saj le univerze zagotavljajo primerno okolje in kritino maso za izvedbo kakovostnega doktorskega
tudija, temeljeega na
znanstvenoraziskovalnem delu. Ob visoko
olskih zavodih na podroju znanosti delujejo tudi raziskovalni zavodi. Institucionalno sodelovanje med visoko
olskimi in raziskovalnimi
zavodi je tako na podroju raziskovalne kot na podroju izobraevalne dejavnosti pogosto premajhno, kar onemogoa sinergijo in optimalno izkori
anje potencialov v Sloveniji.
V kontekstu veje diverzifikacije, fleksibilizacije, deregulacije in poveanja transparentnosti slovenskega visokega
olstva je treba bolje opredeliti binarnost univerzitetnih in
strokovnih
tudijskih programov in visoko
olskih institucij. »Teoretsko-raziskovalna« in »strokovna« naravnanost
tudija morata biti zaradi bolj
ega in predvsem kakovostnej
ega
razvoja vseh potencialov institucij in
tudentov loeni, in sicer tako, da ne bo prihajalo do danes zaznanih zaviralnih prepletanj univerzitetnih in strokovnih programov ali
posameznih vsebin. Zato se bodo v prihodnje jasneje opredelili pogoji za izvajanje univerzitetnih
tudijskih programov na eni strani in visoko
olskih strokovnih
tudijskih programov
na drugi. Visoko
olske institucije morajo zagotavljati vsebinsko, izvedbeno in organizacijsko razlinost obeh vrst programov. Tako bo spodbujeno oblikovanje po usmeritvi in
izvajanju kakovostnih strokovnih visoko
olskih
tudijskih programov oziroma institucij, ki temeljijo na ugotovljenih potrebah za tovrsten program oziroma institucijo ter na aktivnem
sodelovanju gospodarstva in negospodarstva pri nartovanju in izvedbi tovrstnih
tudijskih programov. Temeljna presoja za izpolnjevanje pogojev za univerzitetni ali strokovni
tudijski program se bo usmerila na program, pri emer bo NAKVIS prevzel bistveno vlogo. Povpra
evanje po izobraevanju po konani prvi
tudijski stopnji je vse veje, prav tako
potreba po kompleksnih drubenih in tehnolo
kih znanjih. Zato bo
tudijska struktura oblikovana tako, da bo omogoena tudi strokovna naravnanost visoko
olskega izobraevanja
po prvi
tudijski stopnji (kot je specializacija, ki bo lahko na ravni druge
tudijske stopnje ali del te stopnje, odvisno od izvedbe in kompetenc diplomantov tovrstnih programov).
Vsi
tudijski programi morajo zagotavljati pridobivanje znanja, ve
in in spretnosti skladno z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij ter kljunih kompetenc: inovativnosti, kritinega
razmi
ljanja, sporazumevanja v materinem jeziku, kulturne zavesti in izraanja, sposobnosti delovanja v mednarodnem prostoru in informacijske pismenosti.
Univerza v okviru razlinih znanstvenih disciplin in umetni
kih podroij omogoa nastajanje in posredovanje novih znanstvenih in umetni
kih spoznanj. Za izpolnjevanje tega
osnovnega poslanstva mora nujno izkazovati mednarodno primerljive rezultate na podroju znanosti oziroma vrhunske umetnostne doseke in zagotavljati odlino pouevanje.
Izobraevalni proces mora temeljiti na najsodobnej
ih znanjih in bistveno veji vkljuenosti visoko
olskih uiteljev in
tudentov v znanstvenoraziskovalno delo. To bo mogoe le ob
bolj
em razmerju med
tevilom
tudentov in visoko
olskih uiteljev ter s sodobnej
o pedago
ko in raziskovalno opremo. Univerza mora obsegati vsaj
tiri znanstvene discipline
(FRASCATI) in vsaj pet izobraevalnih podroij (ISCED). Le tak
ne univerze bodo zagotavljale okolje za raziskovanje na vrhunski ravni, s imer bo praviloma samo ta vrsta
institucij zagotavljala pogoje za izvajanje doktorskega
tudija. Univerza bo avtonomna institucija, na katero ne bodo neposredno vplivali gospodarski, politini in drugi vplivi, hkrati
pa bo odgovorna in se bo odzivala na priakovanja drube. Univerzitetno okolje bo ustvarjalno in inovativno ter bo nudilo primeren prostor za razre
evanje aktualnih izzivov asa
ob svojem temeljnem poslanstvu – ustvarjanju novega znanja. Poleg specifinih kompetenc bodo univerze skrbele za zagotavljanje generinih kompetenc, zlasti ustvarjalnosti,
inovativnosti, kritinega razmi
ljanja, samostojnosti in skupinskega dela ter sposobnosti delovanja v mednarodnem prostoru. Univerze bodo izvajale univerzitetne
tudijske
programe na vseh treh
tudijskih stopnjah, ob zagotovljenih primernih pogojih bodo lahko izvajale tudi strokovne
tudijske programe. Prav tako bodo odpravljene vse dravne in
administrativne ovire za veje sodelovanje in povezovanje univerz in raziskovalnih zavodov. Uinkovito in neposredno sodelovanje oziroma zdruevanje bo nagrajeno z vejim
institucionalnim financiranjem visokega
olstva in raziskovalne dejavnosti. Trenutno razpololjivi finanni in kadrovski viri omogoajo ob izpolnjevanju gornjih pogojev delovanje
najve treh javnih univerz v Republiki Sloveniji.
Vzpostavljeni bodo tak
ni mehanizmi, ki bodo univerze spodbudili in jim hkrati omogoali organizacijske monosti za bolj
e sodelovanje in povezovanje svojih lanic, saj bodo
na ta nain obogatile ponudbo interdisciplinarnih oziroma multidisciplinarnih
tudijskih programov. Univerze in druge visoko
olske institucije bodo uporabljale informacijsko-
komunikacijsko tehnologijo na vseh podrojih delovanja ter zagotavljale ustrezno sodobno knjinino in informacijsko podporo
tudentom in osebju. Spodbujana bo tudi
racionalizacija in veja uinkovitost delovanja visoko
olskih institucij, med drugim tudi smiselno oblikovanje univerzitetnih razvojnih centrov ter skupnih strokovnih in drugih
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 2 of 28
