Page 357 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 357
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
podpornih slub.
Druge visoko
olske institucije bodo skladno s svojim poslanstvom nudile najsodobnej
e kakovostno znanje in kompetence. Politehnike bodo izvajale strokovne
tudijske
programe, izobraevalni proces bo temeljil predvsem na zagotavljanju strokovnih kompetenc diplomantov ob doseganju zahtevanih unih izidov, ki bodo izhajali iz nacionalnega
ogrodja kvalifikacij, ter na trajnej
em sodelovanju s potencialnimi uporabniki njihovega znanja, zlasti z gospodarstvom, ter na potrebah regije, v kateri delujejo. Nain strokovnega
pouevanja bo usmerjen v pridobivanje strokovnega znanja in ve
in ter v sposobnost uporabe znanja v razlinih okoljih, kurikulum pa bo vkljueval praktino usposabljanje, ki bo
moralo biti vnaprej zagotovljeno. Drugi obstojei samostojni visoko
olski zavodi (trenutne fakultete) bodo za izvajanje univerzitetnih
tudijskih programov zagotovili pogoje zanje s
primernim znanstvenoraziskovalnim okoljem in vkljuenostjo
tudentov v raziskovalno delo. e bodo hoteli izvajati tudi strokovne
tudijske programe, bodo izpolnjevali pogoje za
primerno organizacijsko, izvedbeno in vsebinsko loenost izvajanja tovrstnih programov tako, da bodo zagotavljali praktina znanja in spretnosti ter aktivni stik z gospodarstvom in
negospodarstvom.
V prihodnjem desetletju bodo visoko
olske institucije pri svojem delovanju ve in bolje sodelovale med seboj in se povezovale z raziskovalnimi zavodi ter gospodarstvom in
negospodarstvom. Sodelovanje je potrebno izbolj
ati zaradi doseganja kritine mase tako na visoko
olskih kot na znanstvenoraziskovalnih institucijah. Posebno pozornost je
potrebno nameniti bolj
emu kadrovskemu sodelovanju med posameznimi institucijami znanja. Tako bodo visoko
olske institucije in raziskovalni zavodi spodbujeni k prehajanju
kadrov ter vkljuevanju vseh primernih strokovnjakov (raziskovalno in pedago
ko usposobljenih) v
tudijski in raziskovalni proces. Ob upo
tevanju avtonomije institucij znanja je
potrebno s pomojo finannih sredstev trajneje podpirati tudi smiselno povezovanje visoko
olskih institucij in raziskovalnih zavodov.
Tako zunanja kot notranja institucionalna odgovornost bo okrepljena. Visoko
olske institucije samostojno upravljajo s svojim stvarnim premoenjem ter avtonomno pripravljajo
tudijske programe in postavljajo akademske standarde
tudijskih programov, izbirajo kadre in
tudente ter oblikujejo lastno organiziranost, upravljanje in finanno odloanje. V
prihodnje bodo imele visoko
olske institucije vejo monost vpliva na izbiro
tudentov, zlasti na drugi in tretji stopnji. Izkazovale bodo vejo odgovornost do drubenih priakovanj
pri izvajanju svoje vloge in doseganju rezultatov. Za zagotavljanje primernega delovanja visoko
olskih institucij in varovanja avtonomije bo poiskan najprimernej
i okvir delovanja
visoko
olskih institucij. Tako bo pozornost usmerjena v zagotavljanje primerne statusne in pravne oblike visoko
olskih institucij oziroma bodo v okviru relevantne zakonodaje
zagotovljeni pogoje za kakovostno, odzivno in avtonomno delovanje visoko
olskih institucij. Institucije bodo pridobile
e vejo kadrovsko avtonomijo, saj zakon ne bo ve
administrativno reguliral pedago
kih obremenitev. Doloanje vrste in obsega dela zaposlenih (pedago
kega, raziskovalnega, strokovnega in drugega) bo prepu
eno
visoko
olskim institucijam samim. Pri tem je treba urediti plaila oziroma plani sistem in delovne obveznosti. Visoko
olski uitelji in drugi zaposleni bodo za plao, ki jo bodo
prejemali, opravljali vse obveznosti in naloge, ki izhajajo iz njihovega dela – tako pouevanje na kateri koli
tudijski stopnji kot raziskovanje, mentorstvo, svetovanje itn. Kopienje
dodatnih pogodbenih plail, dodatkov za nadobremenitev in podobno na osnovno plao ne bo ve mogoe. V kontekstu ureditve kadrovskega sistema pa je treba omogoiti
primerno plailo (osnovno plao) za vrsto in obseg dela ter usposobljenost posameznika. Kadrovsko podroje v visokem
olstvu vkljuno s habilitacijami bo posodobiljeno v
dialogu z akademsko sfero (visoko
olskimi institucijami, raziskovalnimi zavodi in zaposlenimi). Ob tem bosta osnovni vodili varovanje kakovosti institucij in omogoanje odlinosti,
za kar so potrebni tudi najbolj
i kadri ter predvsem njihova raznolikost in fleksibilna izku
enost. Notranja reprodukcija kadrov (»in-breeding«) vodi v zaprtost, nijo kakovost in
pomeni slab
e monosti za ustvarjanje novega znanja. Zato je treba oblikovati sistem, ki bo zagotavljal prehajanje kadrov med visoko
olskimi institucijami. Zaposleni na
visoko
olskih institucijah bodo komplementarno z zaposlenimi na javnih raziskovalnih zavodih lahko izstopili iz planega sistema javnih uslubencev.
Poleg javnih visoko
olskih institucij delujejo tudi zasebne, ki bodo samostojno doloale svoje poslanstvo. Njihovo delovanje bo urejeno z istim pravnim okvirom kot delovanje
javnih visoko
olskih institucij (npr. pogoji za ustanovitev in delovanje zavodov in
tudijskih programov, sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti in drugo), kar bo zagotavljalo
primerljive standarde kakovosti in monosti delovanja za obe vrsti institucij.
Zagotovljeni bodo pogoji za razvoj vseh izobraevalnih, znanstvenoraziskovalnih, umetni
kih in strokovnih podroij v slovenskem visoko
olskem prostoru ter razvoj vseh
disciplin. Visoko
olske institucije bodo razvijale stroko, discipline in novo znanje, pri tem pa bo na sistemski ravni poskrbljeno za celovitost razvoja v okviru slovenskega
visoko
olskega prostora z razlinimi orodji (npr. temeljni in razvojni del financiranja visokega
olstva).
Urejena bo umestitev vi
jega strokovnega
olstva v terciarno izobraevanje. Odnos med vi
jim in visokim
olstvom mora biti jasen na vseh podrojih: pri statusu institucij,
pripravi
tudijskih programov, akreditaciji institucij in programov, financiranju in prehodu
tudentov in diplomantov med posameznimi institucijami. Pristojni ministrstvi za visoko
olstvo in vi
je
olstvo bosta pripravili predlog re
itve za jasnej
o umestitev tovrstnega izobraevanja.
2.1.1 Cilji
– Na novo opredeliti vrste visoko
olskih institucij in pogoje za njihovo ustanavljanje ter delovanje.
– V novi ureditvi visoko
olskih institucij omogoiti avtonomno odloanje o notranji organizacijski strukturi.
– Vzpostaviti sistem notranje organiziranosti univerz, ki bo spodbujal sodelovanje oddelkov in/ali lanic ter omogoal veje
tevilo interdisciplinarnih in multidisciplinarnih
programov.
– Zagotoviti primerne pogoje za loeno izvajanje univerzitetnega in strokovnega visoko
olskega
tudija.
– Zmanj
ati
tevilo
tudijskih programov in omogoiti vejo izbirnost vsebin.
– Posodobiti sistem habilitacij – zmanj
ati
tevilo podroij habilitacij.
– Urediti delovne obremenitve, plailo in prehajanje kadrov.
– Izbolj
ati sodelovanje visoko
olskih institucij z javnimi raziskovalnimi zavodi.
– Izbolj
ati sodelovanje visoko
olskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom.
+-------------------------------------------------------------+
|Merila: |
|Od leta 2013 bo NAKVIS akreditiral tudijske programe lo eno |
|po merilih in pogojih za strokovno ali univerzitetno |
|usmeritev (prva akreditacija programov). |
|Od leta 2019 bo NAKVIS reakreditiral le prenovljene |
|tudijske programe po novi strukturi tudija v smislu |
|binarne ureditve (ponovna akreditacija programov). |
|Pove ano sodelovanje univerz in javnih raziskovalnih zavodov |
|bosta doseeni do leta 2013. |
|Do leta 2013 bo posodobljen status zaposlenih na |
|visokoolskih institucijah. |
+-------------------------------------------------------------+
2.1.2 Ukrepi
1. ukrep: Nova opredelitev pogojev za ustanavljanje in delovanje posameznih vrst visoko
olskih institucij
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu v letu 2011; ukrep bo za nove institucije uveljavljen od leta 2012 oziroma od uveljavitve zakona, za spremembo obstojeih institucij
pa v asu reakreditacije v obdobju 2012–2020.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo(7)), visoko
olske institucije, NAKVIS.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 3 of 28
podpornih slub.
Druge visoko
olske institucije bodo skladno s svojim poslanstvom nudile najsodobnej
e kakovostno znanje in kompetence. Politehnike bodo izvajale strokovne
tudijske
programe, izobraevalni proces bo temeljil predvsem na zagotavljanju strokovnih kompetenc diplomantov ob doseganju zahtevanih unih izidov, ki bodo izhajali iz nacionalnega
ogrodja kvalifikacij, ter na trajnej
em sodelovanju s potencialnimi uporabniki njihovega znanja, zlasti z gospodarstvom, ter na potrebah regije, v kateri delujejo. Nain strokovnega
pouevanja bo usmerjen v pridobivanje strokovnega znanja in ve
in ter v sposobnost uporabe znanja v razlinih okoljih, kurikulum pa bo vkljueval praktino usposabljanje, ki bo
moralo biti vnaprej zagotovljeno. Drugi obstojei samostojni visoko
olski zavodi (trenutne fakultete) bodo za izvajanje univerzitetnih
tudijskih programov zagotovili pogoje zanje s
primernim znanstvenoraziskovalnim okoljem in vkljuenostjo
tudentov v raziskovalno delo. e bodo hoteli izvajati tudi strokovne
tudijske programe, bodo izpolnjevali pogoje za
primerno organizacijsko, izvedbeno in vsebinsko loenost izvajanja tovrstnih programov tako, da bodo zagotavljali praktina znanja in spretnosti ter aktivni stik z gospodarstvom in
negospodarstvom.
V prihodnjem desetletju bodo visoko
olske institucije pri svojem delovanju ve in bolje sodelovale med seboj in se povezovale z raziskovalnimi zavodi ter gospodarstvom in
negospodarstvom. Sodelovanje je potrebno izbolj
ati zaradi doseganja kritine mase tako na visoko
olskih kot na znanstvenoraziskovalnih institucijah. Posebno pozornost je
potrebno nameniti bolj
emu kadrovskemu sodelovanju med posameznimi institucijami znanja. Tako bodo visoko
olske institucije in raziskovalni zavodi spodbujeni k prehajanju
kadrov ter vkljuevanju vseh primernih strokovnjakov (raziskovalno in pedago
ko usposobljenih) v
tudijski in raziskovalni proces. Ob upo
tevanju avtonomije institucij znanja je
potrebno s pomojo finannih sredstev trajneje podpirati tudi smiselno povezovanje visoko
olskih institucij in raziskovalnih zavodov.
Tako zunanja kot notranja institucionalna odgovornost bo okrepljena. Visoko
olske institucije samostojno upravljajo s svojim stvarnim premoenjem ter avtonomno pripravljajo
tudijske programe in postavljajo akademske standarde
tudijskih programov, izbirajo kadre in
tudente ter oblikujejo lastno organiziranost, upravljanje in finanno odloanje. V
prihodnje bodo imele visoko
olske institucije vejo monost vpliva na izbiro
tudentov, zlasti na drugi in tretji stopnji. Izkazovale bodo vejo odgovornost do drubenih priakovanj
pri izvajanju svoje vloge in doseganju rezultatov. Za zagotavljanje primernega delovanja visoko
olskih institucij in varovanja avtonomije bo poiskan najprimernej
i okvir delovanja
visoko
olskih institucij. Tako bo pozornost usmerjena v zagotavljanje primerne statusne in pravne oblike visoko
olskih institucij oziroma bodo v okviru relevantne zakonodaje
zagotovljeni pogoje za kakovostno, odzivno in avtonomno delovanje visoko
olskih institucij. Institucije bodo pridobile
e vejo kadrovsko avtonomijo, saj zakon ne bo ve
administrativno reguliral pedago
kih obremenitev. Doloanje vrste in obsega dela zaposlenih (pedago
kega, raziskovalnega, strokovnega in drugega) bo prepu
eno
visoko
olskim institucijam samim. Pri tem je treba urediti plaila oziroma plani sistem in delovne obveznosti. Visoko
olski uitelji in drugi zaposleni bodo za plao, ki jo bodo
prejemali, opravljali vse obveznosti in naloge, ki izhajajo iz njihovega dela – tako pouevanje na kateri koli
tudijski stopnji kot raziskovanje, mentorstvo, svetovanje itn. Kopienje
dodatnih pogodbenih plail, dodatkov za nadobremenitev in podobno na osnovno plao ne bo ve mogoe. V kontekstu ureditve kadrovskega sistema pa je treba omogoiti
primerno plailo (osnovno plao) za vrsto in obseg dela ter usposobljenost posameznika. Kadrovsko podroje v visokem
olstvu vkljuno s habilitacijami bo posodobiljeno v
dialogu z akademsko sfero (visoko
olskimi institucijami, raziskovalnimi zavodi in zaposlenimi). Ob tem bosta osnovni vodili varovanje kakovosti institucij in omogoanje odlinosti,
za kar so potrebni tudi najbolj
i kadri ter predvsem njihova raznolikost in fleksibilna izku
enost. Notranja reprodukcija kadrov (»in-breeding«) vodi v zaprtost, nijo kakovost in
pomeni slab
e monosti za ustvarjanje novega znanja. Zato je treba oblikovati sistem, ki bo zagotavljal prehajanje kadrov med visoko
olskimi institucijami. Zaposleni na
visoko
olskih institucijah bodo komplementarno z zaposlenimi na javnih raziskovalnih zavodih lahko izstopili iz planega sistema javnih uslubencev.
Poleg javnih visoko
olskih institucij delujejo tudi zasebne, ki bodo samostojno doloale svoje poslanstvo. Njihovo delovanje bo urejeno z istim pravnim okvirom kot delovanje
javnih visoko
olskih institucij (npr. pogoji za ustanovitev in delovanje zavodov in
tudijskih programov, sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti in drugo), kar bo zagotavljalo
primerljive standarde kakovosti in monosti delovanja za obe vrsti institucij.
Zagotovljeni bodo pogoji za razvoj vseh izobraevalnih, znanstvenoraziskovalnih, umetni
kih in strokovnih podroij v slovenskem visoko
olskem prostoru ter razvoj vseh
disciplin. Visoko
olske institucije bodo razvijale stroko, discipline in novo znanje, pri tem pa bo na sistemski ravni poskrbljeno za celovitost razvoja v okviru slovenskega
visoko
olskega prostora z razlinimi orodji (npr. temeljni in razvojni del financiranja visokega
olstva).
Urejena bo umestitev vi
jega strokovnega
olstva v terciarno izobraevanje. Odnos med vi
jim in visokim
olstvom mora biti jasen na vseh podrojih: pri statusu institucij,
pripravi
tudijskih programov, akreditaciji institucij in programov, financiranju in prehodu
tudentov in diplomantov med posameznimi institucijami. Pristojni ministrstvi za visoko
olstvo in vi
je
olstvo bosta pripravili predlog re
itve za jasnej
o umestitev tovrstnega izobraevanja.
2.1.1 Cilji
– Na novo opredeliti vrste visoko
olskih institucij in pogoje za njihovo ustanavljanje ter delovanje.
– V novi ureditvi visoko
olskih institucij omogoiti avtonomno odloanje o notranji organizacijski strukturi.
– Vzpostaviti sistem notranje organiziranosti univerz, ki bo spodbujal sodelovanje oddelkov in/ali lanic ter omogoal veje
tevilo interdisciplinarnih in multidisciplinarnih
programov.
– Zagotoviti primerne pogoje za loeno izvajanje univerzitetnega in strokovnega visoko
olskega
tudija.
– Zmanj
ati
tevilo
tudijskih programov in omogoiti vejo izbirnost vsebin.
– Posodobiti sistem habilitacij – zmanj
ati
tevilo podroij habilitacij.
– Urediti delovne obremenitve, plailo in prehajanje kadrov.
– Izbolj
ati sodelovanje visoko
olskih institucij z javnimi raziskovalnimi zavodi.
– Izbolj
ati sodelovanje visoko
olskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom.
+-------------------------------------------------------------+
|Merila: |
|Od leta 2013 bo NAKVIS akreditiral tudijske programe lo eno |
|po merilih in pogojih za strokovno ali univerzitetno |
|usmeritev (prva akreditacija programov). |
|Od leta 2019 bo NAKVIS reakreditiral le prenovljene |
|tudijske programe po novi strukturi tudija v smislu |
|binarne ureditve (ponovna akreditacija programov). |
|Pove ano sodelovanje univerz in javnih raziskovalnih zavodov |
|bosta doseeni do leta 2013. |
|Do leta 2013 bo posodobljen status zaposlenih na |
|visokoolskih institucijah. |
+-------------------------------------------------------------+
2.1.2 Ukrepi
1. ukrep: Nova opredelitev pogojev za ustanavljanje in delovanje posameznih vrst visoko
olskih institucij
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu v letu 2011; ukrep bo za nove institucije uveljavljen od leta 2012 oziroma od uveljavitve zakona, za spremembo obstojeih institucij
pa v asu reakreditacije v obdobju 2012–2020.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo(7)), visoko
olske institucije, NAKVIS.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 3 of 28
