Page 359 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 359
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
c. vkljuevanje kadrov iz neakademskega sveta, zlasti gospodarstva, pri izvajanju
tudijskega procesa na strokovnih
tudijskih programih
– Od leta 2011.
– Odgovornost: visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Visoko
olske institucije (tako univerze kot politehnike in druge visoko
olske institucije) bodo bolje sodelovale z drubenim okoljem in zagotavljale uspe
en prenos
znanja iz visoko
olskih institucij v gospodarstvo in negospodarstvo. Na visoko
olskih institucijah bodo spodbujeni raziskovalni in inovativni projekti v sodelovanju z gospodarstvom
in negospodarstvom ter podprto prehajanje kadrov. Sodelovanje bo potekalo tudi pri pripravi in izvajanju
tudijskih programov. Visoko
olske institucije morajo avtonomno razvijati
kakovostne akademske standarde za
tudijske programe ter se hkrati odzivati na drubena in gospodarska priakovanja. Kljub avtonomiji pa morajo visoko
olske institucije
preuiti drubene potrebe po doloenih
tudijskih programih, poklicnih profilih in ugotoviti, ali so pridobljene kompetence diplomantov primerne za zaposljivost in za razvoj
posameznika v smislu aktivnega dravljanstva in osebne rasti. Visoko
olske institucije morajo pri oblikovanju
tudijskih programov aktivno sodelovati z delodajalci in upo
tevati
potrebe iz sveta dela. Pomembno svetovalno vlogo pri oblikovanju in spreminjanju
tudijskih programov lahko prevzamejo tudi alumni, saj lahko s svojim retrospektivnim pogledom
in pridobljenimi izku
njami po
tudiju pripomorejo h kakovostnej
im
tudijskim programom.
Pri izvajanju
tudijskega procesa bodo visoko
olske institucije sprostile monosti in spremenile pogoje za sodelovanje kadrov iz neakademskega sveta, kjer je to smiselno in
potrebno ter prispeva k vi
ji kakovosti
tudijskih programov, pri tem bodo upo
tevale izpolnjevanje doloenih poklicnih standardov in pedago
ke usposobljenosti. Izobraevanje in
usposabljanje, zlasti na strokovnih
tudijskih programih, bosta obogateni z izku
njo dela v sodelujoih podjetjih.
– Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
6. ukrep: Ureditev kadrovskega podroja:
a. posodobitev sistema habilitacij
b. razporejanje dela zaposlenih
c. karierne poti visoko
olskega osebja na razlinih institucijah
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu v letu 2011 ter druge relevantne zakonodaje, ukrep bo uveljavljen v obdobju 2011–2020.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo, znanost, javna uprava), visoko
olske institucije, javni raziskovalni zavodi, sindikati s podroja visokega
olstva.
– Pojasnilo:
– K a): Trenutni sistem habilitacij zaradi prevelike zaprtosti ne omogoa vedno izbora in akademskega razvoja najbolj
ih kadrov. Visoko
olske institucije bodo zato odpravile
preveliko
tevilo habilitacijskih podroij, ki zaradi prerazdrobljenosti onemogoajo izkori
anje vseh potencialov na univerzi. tevilo habilitacijskih podroij bo praviloma ustrezalo
podrojem na tretji ravni klasifikacije ISCED (85 podroij) in bo urejeno na ravni univerze oziroma na ustrezni ravni na drugih visoko
olskih institucijah.
Prav tako je treba smiselno oblikovati pogoje in kriterije za habilitacijo, ki se poleg znanstvenoraziskovalne uspe
nosti in pedago
ke usposobljenosti osredotoajo tudi na
uporabnost znanja. Predvsem pa jih je treba loiti za kadre, ki sodelujejo v izobraevalnem procesu na univerzitetnih in na strokovnih
tudijskih programih.
– K b): Drava ne bo ve zakonsko regulirala obsega dela zaposlenih, razmerja med pedago
kim in raziskovalnim delom, minimalnih obveznosti zaposlenih ipd. (63. len
ZViS(8) in druge regulacije). Institucije bodo same odloale o razporeditvi dela med zaposlenimi, pri emer bodo lahko fleksibilne in letno ali veletno po lastni izbiri doloale
delee pouevanja, raziskovanja, mobilnosti ali gostovanja v tujini ipd. za posamezne zaposlene. Za svoje delo bodo zaposleni prejemali eno plao, v kateri bodo vkljuene vse
dejavnosti oz. obremenitve (pouevanje na kateri koli
tudijski stopnji, raziskovanje, mentorstvo, mednarodne izmenjave, svetovanje ipd.).
– K c): Notranja reprodukcija kadrov znotraj istih visoko
olskih institucij vodi v zaprtost in slab
anje kakovosti visokega
olstva, vkljuno z znanstvenoraziskovalnim delom. Zato
je treba zagotoviti prehajanje visoko
olskih kadrov, kar pomeni, da se praviloma doktorandi in drugi mladi strokovnjaki zaposlujejo na drugi visoko
olski instituciji, kot so
tudirali ali
delali dotlej.
– Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
7. ukrep: Oblikovanje monosti, da bodo zaposleni na visoko
olskih institucijah lahko izstopili iz planega sistema javnih uslubencev
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu v letu 2011 ter z drugo relevantno zakonodajo; ukrep bo lahko uveljavljen od leta 2012.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo, znanost, javna uprava), visoko
olske institucije, raziskovalni zavodi, sindikati s podroja visokega
olstva in raziskovalne dejavnosti.
– Pojasnilo: Visoko
olske institucije bodo pridobile vejo avtonomijo pri zaposlovanju in upravljanju s love
kimi viri, saj bodo skladno z dogovorom med vsemi udeleenci
zaposleni lahko izstopili iz planega sistema javnih uslubencev. V tem primeru bodo osnovne pravice in dolnosti urejene manj rigidno. Priakovanje in elja je, da vodstva
visoko
olskih institucij in zaposleni skupaj predlagajo, kako bi lahko v tem primeru uredili plani sistem in pravice ter dolnosti zaposlenih, pri emer je ena od monosti kolektivna
pogodba med univerzami kot delodajalci in sindikati kot zaposlenimi. Pri tem je lahko sedanja ureditev pravic in odgovornosti izhodi
e za nov sistem. Vodstva institucij in
zaposleni bodo do spremembe zakonodaje predlagali spremembe delovnopravne ureditve zaposlenih. Nov plani sistem bo enoten za visoko
olske pedago
ke in raziskovalne
karierne poti.
8. ukrep: Sprememba izobrazbene zahteve za zaposlovanje v javni upravi
– S spremembo zakonodaje pod okriljem MJU; najpozneje do leta 2013.
– Odgovornost: Vlada (javna uprava, visoko
olstvo).
– Pojasnilo: Glede na umestitev in pomen prve
tudijske stopnje kot dodiplomske izobrazbe, druge in tretje pa podiplomske in glede na dejansko stanje ter zahteve delovnih
mest se ureditev spremeni tako, da je glavna vstopna toka za zaposlitev v javni upravi zakljuena prva
tudijska stopnja. Ministrstvi pristojni za visoko
olstvo in javno upravo
bosta preuili monost, kako upo
tevajo zahtevnost delovnega mesta in dejanske kompetence ter izku
nje kandidatov omogoiti zaposlovanje kandidatov z zakljueno prvo
tudijsko stopnjo tudi na delovna mesta prvega kariernega razreda.
2.2 Struktura
tudija in visoko
olskih kvalifikacij
V slovenskem visoko
olskem sistemu je trenutno opredeljena programska binarnost na prvi
tudijski stopnji brez institucionalne binarnosti, kar je vsaj v mednarodni primerjavi
redkost oziroma celo izjema. Vsi visoko
olski deleniki sogla
ajo, da je v praksi tak
na ureditev nekonstruktivna, saj povzroa zaviralno prepletanje razlinih vrst programov ali
posameznih vsebin. Namen tak
ne ureditve, ki naj bi omogoala razline usmeritve in kompetence diplomantov, ni doseen. Prav tako se ni uresniilo priakovanje po postopni
samodejni diverzifikaciji visoko
olskih institucij v smeri institucionalne binarnosti, pri emer bi bile prve bolj teoretsko in znanstvenoraziskovalno naravnane, druge pa strokovno.
Naslednja znailnost slovenskega visoko
olskega sistema, ki se je sproila ob bolonjski prenovi, eprav to ni bil namen, je precej
nje nezadovoljstvo s posameznimi stopnjami
tudija. Prva
tudijska stopnja ni vedno izvedena ali razumljena kot celovita raven izobrazbe, druga
tudijska stopnja je prevekrat strokovno naravnana in veinoma nudi premalo
raziskovalnih kompetenc. Na tretji stopnji se pojavlja bistveno povean vpis
tudentov v roku enega
tudijskega leta brez ustreznega izbora
tudentov na podlagi potrebnih znanj
in kompetenc ter ob neupo
tevanju razpololjivih zmogljivosti visoko
olskih zavodov za primerno izvajanje doktorskega
tudija.
Ob dostopnosti in veji diverzifikaciji terciarnega sistema je zato treba jasno in razlono urediti pomen posamezne
tudijske stopnje in kvalifikacije, ki jo le-ta nudi. Prva
tudijska stopnja bo tako nudila celovito visoko
olsko izobrazbo in bo diplomantom omogoala prehod na trg dela. Druga
tudijska stopnja bo nudila poglobljeno znanje in
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 5 of 28
c. vkljuevanje kadrov iz neakademskega sveta, zlasti gospodarstva, pri izvajanju
tudijskega procesa na strokovnih
tudijskih programih
– Od leta 2011.
– Odgovornost: visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Visoko
olske institucije (tako univerze kot politehnike in druge visoko
olske institucije) bodo bolje sodelovale z drubenim okoljem in zagotavljale uspe
en prenos
znanja iz visoko
olskih institucij v gospodarstvo in negospodarstvo. Na visoko
olskih institucijah bodo spodbujeni raziskovalni in inovativni projekti v sodelovanju z gospodarstvom
in negospodarstvom ter podprto prehajanje kadrov. Sodelovanje bo potekalo tudi pri pripravi in izvajanju
tudijskih programov. Visoko
olske institucije morajo avtonomno razvijati
kakovostne akademske standarde za
tudijske programe ter se hkrati odzivati na drubena in gospodarska priakovanja. Kljub avtonomiji pa morajo visoko
olske institucije
preuiti drubene potrebe po doloenih
tudijskih programih, poklicnih profilih in ugotoviti, ali so pridobljene kompetence diplomantov primerne za zaposljivost in za razvoj
posameznika v smislu aktivnega dravljanstva in osebne rasti. Visoko
olske institucije morajo pri oblikovanju
tudijskih programov aktivno sodelovati z delodajalci in upo
tevati
potrebe iz sveta dela. Pomembno svetovalno vlogo pri oblikovanju in spreminjanju
tudijskih programov lahko prevzamejo tudi alumni, saj lahko s svojim retrospektivnim pogledom
in pridobljenimi izku
njami po
tudiju pripomorejo h kakovostnej
im
tudijskim programom.
Pri izvajanju
tudijskega procesa bodo visoko
olske institucije sprostile monosti in spremenile pogoje za sodelovanje kadrov iz neakademskega sveta, kjer je to smiselno in
potrebno ter prispeva k vi
ji kakovosti
tudijskih programov, pri tem bodo upo
tevale izpolnjevanje doloenih poklicnih standardov in pedago
ke usposobljenosti. Izobraevanje in
usposabljanje, zlasti na strokovnih
tudijskih programih, bosta obogateni z izku
njo dela v sodelujoih podjetjih.
– Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
6. ukrep: Ureditev kadrovskega podroja:
a. posodobitev sistema habilitacij
b. razporejanje dela zaposlenih
c. karierne poti visoko
olskega osebja na razlinih institucijah
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu v letu 2011 ter druge relevantne zakonodaje, ukrep bo uveljavljen v obdobju 2011–2020.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo, znanost, javna uprava), visoko
olske institucije, javni raziskovalni zavodi, sindikati s podroja visokega
olstva.
– Pojasnilo:
– K a): Trenutni sistem habilitacij zaradi prevelike zaprtosti ne omogoa vedno izbora in akademskega razvoja najbolj
ih kadrov. Visoko
olske institucije bodo zato odpravile
preveliko
tevilo habilitacijskih podroij, ki zaradi prerazdrobljenosti onemogoajo izkori
anje vseh potencialov na univerzi. tevilo habilitacijskih podroij bo praviloma ustrezalo
podrojem na tretji ravni klasifikacije ISCED (85 podroij) in bo urejeno na ravni univerze oziroma na ustrezni ravni na drugih visoko
olskih institucijah.
Prav tako je treba smiselno oblikovati pogoje in kriterije za habilitacijo, ki se poleg znanstvenoraziskovalne uspe
nosti in pedago
ke usposobljenosti osredotoajo tudi na
uporabnost znanja. Predvsem pa jih je treba loiti za kadre, ki sodelujejo v izobraevalnem procesu na univerzitetnih in na strokovnih
tudijskih programih.
– K b): Drava ne bo ve zakonsko regulirala obsega dela zaposlenih, razmerja med pedago
kim in raziskovalnim delom, minimalnih obveznosti zaposlenih ipd. (63. len
ZViS(8) in druge regulacije). Institucije bodo same odloale o razporeditvi dela med zaposlenimi, pri emer bodo lahko fleksibilne in letno ali veletno po lastni izbiri doloale
delee pouevanja, raziskovanja, mobilnosti ali gostovanja v tujini ipd. za posamezne zaposlene. Za svoje delo bodo zaposleni prejemali eno plao, v kateri bodo vkljuene vse
dejavnosti oz. obremenitve (pouevanje na kateri koli
tudijski stopnji, raziskovanje, mentorstvo, mednarodne izmenjave, svetovanje ipd.).
– K c): Notranja reprodukcija kadrov znotraj istih visoko
olskih institucij vodi v zaprtost in slab
anje kakovosti visokega
olstva, vkljuno z znanstvenoraziskovalnim delom. Zato
je treba zagotoviti prehajanje visoko
olskih kadrov, kar pomeni, da se praviloma doktorandi in drugi mladi strokovnjaki zaposlujejo na drugi visoko
olski instituciji, kot so
tudirali ali
delali dotlej.
– Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
7. ukrep: Oblikovanje monosti, da bodo zaposleni na visoko
olskih institucijah lahko izstopili iz planega sistema javnih uslubencev
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu v letu 2011 ter z drugo relevantno zakonodajo; ukrep bo lahko uveljavljen od leta 2012.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo, znanost, javna uprava), visoko
olske institucije, raziskovalni zavodi, sindikati s podroja visokega
olstva in raziskovalne dejavnosti.
– Pojasnilo: Visoko
olske institucije bodo pridobile vejo avtonomijo pri zaposlovanju in upravljanju s love
kimi viri, saj bodo skladno z dogovorom med vsemi udeleenci
zaposleni lahko izstopili iz planega sistema javnih uslubencev. V tem primeru bodo osnovne pravice in dolnosti urejene manj rigidno. Priakovanje in elja je, da vodstva
visoko
olskih institucij in zaposleni skupaj predlagajo, kako bi lahko v tem primeru uredili plani sistem in pravice ter dolnosti zaposlenih, pri emer je ena od monosti kolektivna
pogodba med univerzami kot delodajalci in sindikati kot zaposlenimi. Pri tem je lahko sedanja ureditev pravic in odgovornosti izhodi
e za nov sistem. Vodstva institucij in
zaposleni bodo do spremembe zakonodaje predlagali spremembe delovnopravne ureditve zaposlenih. Nov plani sistem bo enoten za visoko
olske pedago
ke in raziskovalne
karierne poti.
8. ukrep: Sprememba izobrazbene zahteve za zaposlovanje v javni upravi
– S spremembo zakonodaje pod okriljem MJU; najpozneje do leta 2013.
– Odgovornost: Vlada (javna uprava, visoko
olstvo).
– Pojasnilo: Glede na umestitev in pomen prve
tudijske stopnje kot dodiplomske izobrazbe, druge in tretje pa podiplomske in glede na dejansko stanje ter zahteve delovnih
mest se ureditev spremeni tako, da je glavna vstopna toka za zaposlitev v javni upravi zakljuena prva
tudijska stopnja. Ministrstvi pristojni za visoko
olstvo in javno upravo
bosta preuili monost, kako upo
tevajo zahtevnost delovnega mesta in dejanske kompetence ter izku
nje kandidatov omogoiti zaposlovanje kandidatov z zakljueno prvo
tudijsko stopnjo tudi na delovna mesta prvega kariernega razreda.
2.2 Struktura
tudija in visoko
olskih kvalifikacij
V slovenskem visoko
olskem sistemu je trenutno opredeljena programska binarnost na prvi
tudijski stopnji brez institucionalne binarnosti, kar je vsaj v mednarodni primerjavi
redkost oziroma celo izjema. Vsi visoko
olski deleniki sogla
ajo, da je v praksi tak
na ureditev nekonstruktivna, saj povzroa zaviralno prepletanje razlinih vrst programov ali
posameznih vsebin. Namen tak
ne ureditve, ki naj bi omogoala razline usmeritve in kompetence diplomantov, ni doseen. Prav tako se ni uresniilo priakovanje po postopni
samodejni diverzifikaciji visoko
olskih institucij v smeri institucionalne binarnosti, pri emer bi bile prve bolj teoretsko in znanstvenoraziskovalno naravnane, druge pa strokovno.
Naslednja znailnost slovenskega visoko
olskega sistema, ki se je sproila ob bolonjski prenovi, eprav to ni bil namen, je precej
nje nezadovoljstvo s posameznimi stopnjami
tudija. Prva
tudijska stopnja ni vedno izvedena ali razumljena kot celovita raven izobrazbe, druga
tudijska stopnja je prevekrat strokovno naravnana in veinoma nudi premalo
raziskovalnih kompetenc. Na tretji stopnji se pojavlja bistveno povean vpis
tudentov v roku enega
tudijskega leta brez ustreznega izbora
tudentov na podlagi potrebnih znanj
in kompetenc ter ob neupo
tevanju razpololjivih zmogljivosti visoko
olskih zavodov za primerno izvajanje doktorskega
tudija.
Ob dostopnosti in veji diverzifikaciji terciarnega sistema je zato treba jasno in razlono urediti pomen posamezne
tudijske stopnje in kvalifikacije, ki jo le-ta nudi. Prva
tudijska stopnja bo tako nudila celovito visoko
olsko izobrazbo in bo diplomantom omogoala prehod na trg dela. Druga
tudijska stopnja bo nudila poglobljeno znanje in
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 5 of 28
