Page 358 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 358
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
– Pojasnilo: Na novo bodo doloeni pogoji za ustanavljanje in delovanje univerze ter drugih visoko
olskih institucij. Pri tem se razume univerzo kot znanstvenoraziskovalno
institucijo s celovito ponudbo, ki dosega kadrovsko, raziskovalno, disciplinarno in
tudentsko kritino maso. Politehnike bodo po drugi strani nudile strokovno visoko
olsko
izobraevanje v aktivni povezavi z neakademskim okoljem, zlasti z gospodarstvom. Sistemsko bodo omogoeni prehodi med obema vrstama izobraevanja, ki jih bosta nudili ti
dve vrsti institucij oziroma obe vrsti
tudijskih programov. Drugi obstojei samostojni visoko
olski zavodi bodo lahko nudili tiste oblike izobraevanja, za katere bodo izpolnjevali
pogoje. Za univerzitetni
tudij bodo morali zagotavljati znanstvenoraziskovalno kritino maso in doseganje kompetenc diplomantov, zahtevanih za univerzitetni
tudij. e bodo
eleli izvajati tudi strokovni
tudij, ga bodo izvajali izvedbeno, organizacijsko in vsebinsko loeno od univerzitetnega ter v povezavi z lokalnim okoljem ter gospodarstvom in
negospodarstvom. Za izvajanje visoko
olske izobraevalne dejavnosti za regulirane poklice EU, izobraevanje za uitelje in poklice, pomembne za ivljenje in zdravje ljudi, bodo
pri akreditaciji in reakreditaciji institucije pridobile soglasje pristojnih ministrstev ali teles za regulacijo. Vse visoko
olske institucije bodo
tudentom in osebju nudile ustrezne
podporne centre: karierni centri oziroma karierno in akademsko ter psiholo
ko svetovanje, sodobne visoko
olske knjinice, ki bodo zagotovile dostopnost do literature in virov,
portne zmogljivosti in strokovno izvedene
portne aktivnosti.
2. ukrep: Nova opredelitev binarnosti – loitev univerzitetnih in strokovnih
tudijskih programov
– Vsebinska, izvedbena in organizacijska loitev strokovnega in univerzitetnega
tudija na prvi
tudijski stopnji se uvede z Zakonom o visokem
olstvu leta 2011; ukrep bo
uveljavljen postopoma ob akreditaciji in reakreditaciji v obdobju 2013–2020.
– Odgovornost: visoko
olske institucije, Vlada RS (visoko
olstvo, gospodarstvo), NAKVIS, delodajalci, lokalno okolje.
– Pojasnilo: Programska binarnost pomeni obstoj univerzitetnih in strokovnih
tudijskih programov na prvi
tudijski stopnji. Druga in tretja
tudijska stopnja bosta enotni. Po prvi
tudijski stopnji bo omogoena specializacija, ki bo v ogrodju kvalifikacij na ravni druge
tudijske stopnje ali njen del, odvisno od unih dosekov in kompetenc diplomanta
tovrstnega programa. Specializacija bo lahko tudi del fleksibilnih unih poti in pridobivanje kompetenc na horizontalni ravni, kar je podrobneje opisano v poglavju 2.4 (Raznolikost
in razlinost).
– Visoko
olske institucije bodo zagotovile pogoje za posamezno vrsto
tudijskih programov:
– Za izvajanje strokovnih
tudijskih programov bo treba zagotoviti izobraevalni proces, ki bo temeljil predvsem na zagotavljanju strokovnih kompetenc diplomantov ob
doseganju zahtevanih unih izidov, ki bodo izhajali iz nacionalnega ogrodja kvalifikacij, in na trajnej
em sodelovanju s potencialnimi uporabniki njihovega znanja, zlasti z
gospodarstvom, ter na potrebah regije, v kateri delujejo. Nain strokovnega pouevanja bo usmerjen v pridobivanje strokovnega znanja in ve
in ter v sposobnost uporabe znanja
v razlinih okoljih, kurikulum pa bo vkljueval praktino usposabljanje, ki bo moralo biti vnaprej zagotovljeno. Najmanj 50% kadra, ki bo poueval na strokovnih programih, bo
moralo imeti vsaj triletne delovne izku
nje iz »neakademskega sveta« oziroma iz gospodarstva ali negospodarstva.
– Za izvajanje univerzitetnih
tudijskih programov bo treba zagotoviti izobraevalni proces, ki bo temeljil predvsem na pridobivanju generinih in predmetno specifinih
kompetenc. Kadri, ki bodo pouevali na teh
tudijskih programih, bodo morali imeti dokazane znanstvenoraziskovalne ali v primeru umetni
kih
tudijev umetni
ke in tudi
pedago
ke kompetence.
Univerze bodo izvajale univerzitetne
tudijske programe na vseh treh stopnjah. e bodo elele izvajati strokovne
tudijske programe na prvi
tudijski stopnji ter specializacijo,
bodo morale zagotoviti loenost priprave in izvajanja ter upravljanja teh programov. Kadri bodo za obe vrsti
tudijskih programov izkazovali razline doseke, pri tem pa bo na
strokovnih
tudijskih programih vsaj 50% uiteljev imelo relevantne izku
nje iz gospodarstva. Univerze bodo praviloma edine, ki bodo lahko izvajale doktorski
tudij.
Politehnike bodo izvajale strokovne
tudijske programe na ravni prve
tudijske stopnje ter specializacijo.
Druge obstojee visoko
olske institucije (trenutne samostojne fakultete) bodo izvajale
tudijske programe na prvi in drugi
tudijski stopnji, in sicer tiste programe, za katere
bodo izpolnjevale pogoje: univerzitetne ali strokovne. e bodo elele izvajati obe vrsti
tudijskih programov (univerzitetne in strokovne), bodo morale zagotoviti loenost priprave in
izvajanja ter upravljanja obeh vrst
tudijskih programov.
– Financiranje ukrepa: za spodbujanje primernega okolja za izvajanje strokovnih
tudijskih programov in (re)organizacijo visoko
olskih institucij bo zagotoviljenih dodatnih 5
milijonov EUR v letu 2014 in 10 milijonov EUR na leto od leta 2015.
3. ukrep: Spodbujanje sistema notranje organiziranosti univerz in visoko
olskih institucij, ki bo omogoal bolj
e sodelovanje oddelkov in/ali lanic ter institucij med seboj
– Zaetek spremembe organiziranosti v letu 2011, sistem bo vzpostavljen najpozneje do leta 2014.
– Odgovornost: visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Tiste univerze, ki so organizirane tako, da vkljuujejo lanice oziroma organizacijske enote z majhnim medsebojnim sodelovanjem, ne izkori
ajo potenciala in
kadrovske kritine mase, ki jo imajo. Zato je treba omogoiti veje sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju
tudijskih programov ter pri skupnem znanstvenoraziskovalnem delu.
Veje sodelovanje je potrebno tako pri unidisciplinarnih
tudijskih programih kot tudi pri nastajanju interdisciplinarnih ali multidisciplinarnih programov. Univerze morajo poskrbeti
za priznavanje kompetenc, ki so jih
tudentje pridobili na drugi lanici znotraj iste institucije, in tudi tistih, ki so jih
tudentje pridobili na drugih visoko
olskih institucijah.
Modularizacija prispeva k lajemu prehajanju
tudentov in kadrov znotraj institucij in med njimi. Ne nazadnje sodelovanje in oblikovanje skupnih slub ter skupna, koordinirana
uporaba opreme in prostorov znotraj visoko
olske institucije (ki jo razumemo kot univerzo, ne kot fakulteto) omogoajo finanno optimizacijo oziroma vejo uinkovitost.
– Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
4. ukrep: Izbolj
anje sodelovanja visoko
olskih institucij z javnimi raziskovalnimi zavodi:
a. vzajemno prehajanje kadrov med visoko
olskimi institucijami in javnimi raziskovalnimi zavodi
b. postopno povezovanje zdruevanje univerz in manj
ih javnih raziskovalnih zavodov, ki sredstva za raziskave pridobivajo skoraj izkljuno iz javnih virov
c. poenotenje planega sistema ter pogojev napredovanja in dela za kadre na visoko
olskih institucijah in javnih raziskovalnih zavodih
– Od leta 2011 do leta 2016.
– Odgovornost: visoko
olske institucije in javni raziskovalni zavodi, Vlada RS (visoko
olstvo, znanost, javna uprava), NAKVIS.
– Pojasnilo: Za kakovostnej
e delovanje tako visoko
olskih kot raziskovalnih zavodov je treba zagotoviti veje sodelovanje in povezovanje obeh vrst institucij. Ustvarjeno
znanje se mora prena
ati v obe smeri, omogoiti je treba pretok visoko
olskih uiteljev in raziskovalcev pri izobraevalnem in raziskovalnem delu na obeh vrstah institucij. V
Sloveniji je premalo vrhunsko izobraenih raziskovalcev, da jim ne bi omogoili vstopa v visoko
olski izobraevalni sistem ter obratno – iz visoko
olskega sistema omogoiti
sodelovanje pri raziskovalnem delu na javnih raziskovalnih zavodih. Raziskovalni zavodi, ki sredstva za delovanje pridobivajo skoraj izkljuno iz javnih virov, bodo postopoma
povezani ali zdrueni z univerzami na podlagi poglobljene razprave z deleniki. Toka c (poenotiti plani sistem) pomeni izenaitev pogojev dela, pravic in plaila za zaposlene na
visoko
olskih institucijah in javnih raziskovalnih zavodih.
– Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja in s spremembo financiranja raziskovalne dejavnosti.
5. ukrep: Izbolj
anje sodelovanja visoko
olskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom:
a. sodelovanje visoko
olskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom
b. v visoko
olskih zavodih oblikovanje posvetovalnih oblik za dialog z delodajalci pri pripravi
tudijskih programov
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 4 of 28
– Pojasnilo: Na novo bodo doloeni pogoji za ustanavljanje in delovanje univerze ter drugih visoko
olskih institucij. Pri tem se razume univerzo kot znanstvenoraziskovalno
institucijo s celovito ponudbo, ki dosega kadrovsko, raziskovalno, disciplinarno in
tudentsko kritino maso. Politehnike bodo po drugi strani nudile strokovno visoko
olsko
izobraevanje v aktivni povezavi z neakademskim okoljem, zlasti z gospodarstvom. Sistemsko bodo omogoeni prehodi med obema vrstama izobraevanja, ki jih bosta nudili ti
dve vrsti institucij oziroma obe vrsti
tudijskih programov. Drugi obstojei samostojni visoko
olski zavodi bodo lahko nudili tiste oblike izobraevanja, za katere bodo izpolnjevali
pogoje. Za univerzitetni
tudij bodo morali zagotavljati znanstvenoraziskovalno kritino maso in doseganje kompetenc diplomantov, zahtevanih za univerzitetni
tudij. e bodo
eleli izvajati tudi strokovni
tudij, ga bodo izvajali izvedbeno, organizacijsko in vsebinsko loeno od univerzitetnega ter v povezavi z lokalnim okoljem ter gospodarstvom in
negospodarstvom. Za izvajanje visoko
olske izobraevalne dejavnosti za regulirane poklice EU, izobraevanje za uitelje in poklice, pomembne za ivljenje in zdravje ljudi, bodo
pri akreditaciji in reakreditaciji institucije pridobile soglasje pristojnih ministrstev ali teles za regulacijo. Vse visoko
olske institucije bodo
tudentom in osebju nudile ustrezne
podporne centre: karierni centri oziroma karierno in akademsko ter psiholo
ko svetovanje, sodobne visoko
olske knjinice, ki bodo zagotovile dostopnost do literature in virov,
portne zmogljivosti in strokovno izvedene
portne aktivnosti.
2. ukrep: Nova opredelitev binarnosti – loitev univerzitetnih in strokovnih
tudijskih programov
– Vsebinska, izvedbena in organizacijska loitev strokovnega in univerzitetnega
tudija na prvi
tudijski stopnji se uvede z Zakonom o visokem
olstvu leta 2011; ukrep bo
uveljavljen postopoma ob akreditaciji in reakreditaciji v obdobju 2013–2020.
– Odgovornost: visoko
olske institucije, Vlada RS (visoko
olstvo, gospodarstvo), NAKVIS, delodajalci, lokalno okolje.
– Pojasnilo: Programska binarnost pomeni obstoj univerzitetnih in strokovnih
tudijskih programov na prvi
tudijski stopnji. Druga in tretja
tudijska stopnja bosta enotni. Po prvi
tudijski stopnji bo omogoena specializacija, ki bo v ogrodju kvalifikacij na ravni druge
tudijske stopnje ali njen del, odvisno od unih dosekov in kompetenc diplomanta
tovrstnega programa. Specializacija bo lahko tudi del fleksibilnih unih poti in pridobivanje kompetenc na horizontalni ravni, kar je podrobneje opisano v poglavju 2.4 (Raznolikost
in razlinost).
– Visoko
olske institucije bodo zagotovile pogoje za posamezno vrsto
tudijskih programov:
– Za izvajanje strokovnih
tudijskih programov bo treba zagotoviti izobraevalni proces, ki bo temeljil predvsem na zagotavljanju strokovnih kompetenc diplomantov ob
doseganju zahtevanih unih izidov, ki bodo izhajali iz nacionalnega ogrodja kvalifikacij, in na trajnej
em sodelovanju s potencialnimi uporabniki njihovega znanja, zlasti z
gospodarstvom, ter na potrebah regije, v kateri delujejo. Nain strokovnega pouevanja bo usmerjen v pridobivanje strokovnega znanja in ve
in ter v sposobnost uporabe znanja
v razlinih okoljih, kurikulum pa bo vkljueval praktino usposabljanje, ki bo moralo biti vnaprej zagotovljeno. Najmanj 50% kadra, ki bo poueval na strokovnih programih, bo
moralo imeti vsaj triletne delovne izku
nje iz »neakademskega sveta« oziroma iz gospodarstva ali negospodarstva.
– Za izvajanje univerzitetnih
tudijskih programov bo treba zagotoviti izobraevalni proces, ki bo temeljil predvsem na pridobivanju generinih in predmetno specifinih
kompetenc. Kadri, ki bodo pouevali na teh
tudijskih programih, bodo morali imeti dokazane znanstvenoraziskovalne ali v primeru umetni
kih
tudijev umetni
ke in tudi
pedago
ke kompetence.
Univerze bodo izvajale univerzitetne
tudijske programe na vseh treh stopnjah. e bodo elele izvajati strokovne
tudijske programe na prvi
tudijski stopnji ter specializacijo,
bodo morale zagotoviti loenost priprave in izvajanja ter upravljanja teh programov. Kadri bodo za obe vrsti
tudijskih programov izkazovali razline doseke, pri tem pa bo na
strokovnih
tudijskih programih vsaj 50% uiteljev imelo relevantne izku
nje iz gospodarstva. Univerze bodo praviloma edine, ki bodo lahko izvajale doktorski
tudij.
Politehnike bodo izvajale strokovne
tudijske programe na ravni prve
tudijske stopnje ter specializacijo.
Druge obstojee visoko
olske institucije (trenutne samostojne fakultete) bodo izvajale
tudijske programe na prvi in drugi
tudijski stopnji, in sicer tiste programe, za katere
bodo izpolnjevale pogoje: univerzitetne ali strokovne. e bodo elele izvajati obe vrsti
tudijskih programov (univerzitetne in strokovne), bodo morale zagotoviti loenost priprave in
izvajanja ter upravljanja obeh vrst
tudijskih programov.
– Financiranje ukrepa: za spodbujanje primernega okolja za izvajanje strokovnih
tudijskih programov in (re)organizacijo visoko
olskih institucij bo zagotoviljenih dodatnih 5
milijonov EUR v letu 2014 in 10 milijonov EUR na leto od leta 2015.
3. ukrep: Spodbujanje sistema notranje organiziranosti univerz in visoko
olskih institucij, ki bo omogoal bolj
e sodelovanje oddelkov in/ali lanic ter institucij med seboj
– Zaetek spremembe organiziranosti v letu 2011, sistem bo vzpostavljen najpozneje do leta 2014.
– Odgovornost: visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Tiste univerze, ki so organizirane tako, da vkljuujejo lanice oziroma organizacijske enote z majhnim medsebojnim sodelovanjem, ne izkori
ajo potenciala in
kadrovske kritine mase, ki jo imajo. Zato je treba omogoiti veje sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju
tudijskih programov ter pri skupnem znanstvenoraziskovalnem delu.
Veje sodelovanje je potrebno tako pri unidisciplinarnih
tudijskih programih kot tudi pri nastajanju interdisciplinarnih ali multidisciplinarnih programov. Univerze morajo poskrbeti
za priznavanje kompetenc, ki so jih
tudentje pridobili na drugi lanici znotraj iste institucije, in tudi tistih, ki so jih
tudentje pridobili na drugih visoko
olskih institucijah.
Modularizacija prispeva k lajemu prehajanju
tudentov in kadrov znotraj institucij in med njimi. Ne nazadnje sodelovanje in oblikovanje skupnih slub ter skupna, koordinirana
uporaba opreme in prostorov znotraj visoko
olske institucije (ki jo razumemo kot univerzo, ne kot fakulteto) omogoajo finanno optimizacijo oziroma vejo uinkovitost.
– Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
4. ukrep: Izbolj
anje sodelovanja visoko
olskih institucij z javnimi raziskovalnimi zavodi:
a. vzajemno prehajanje kadrov med visoko
olskimi institucijami in javnimi raziskovalnimi zavodi
b. postopno povezovanje zdruevanje univerz in manj
ih javnih raziskovalnih zavodov, ki sredstva za raziskave pridobivajo skoraj izkljuno iz javnih virov
c. poenotenje planega sistema ter pogojev napredovanja in dela za kadre na visoko
olskih institucijah in javnih raziskovalnih zavodih
– Od leta 2011 do leta 2016.
– Odgovornost: visoko
olske institucije in javni raziskovalni zavodi, Vlada RS (visoko
olstvo, znanost, javna uprava), NAKVIS.
– Pojasnilo: Za kakovostnej
e delovanje tako visoko
olskih kot raziskovalnih zavodov je treba zagotoviti veje sodelovanje in povezovanje obeh vrst institucij. Ustvarjeno
znanje se mora prena
ati v obe smeri, omogoiti je treba pretok visoko
olskih uiteljev in raziskovalcev pri izobraevalnem in raziskovalnem delu na obeh vrstah institucij. V
Sloveniji je premalo vrhunsko izobraenih raziskovalcev, da jim ne bi omogoili vstopa v visoko
olski izobraevalni sistem ter obratno – iz visoko
olskega sistema omogoiti
sodelovanje pri raziskovalnem delu na javnih raziskovalnih zavodih. Raziskovalni zavodi, ki sredstva za delovanje pridobivajo skoraj izkljuno iz javnih virov, bodo postopoma
povezani ali zdrueni z univerzami na podlagi poglobljene razprave z deleniki. Toka c (poenotiti plani sistem) pomeni izenaitev pogojev dela, pravic in plaila za zaposlene na
visoko
olskih institucijah in javnih raziskovalnih zavodih.
– Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja in s spremembo financiranja raziskovalne dejavnosti.
5. ukrep: Izbolj
anje sodelovanja visoko
olskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom:
a. sodelovanje visoko
olskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom
b. v visoko
olskih zavodih oblikovanje posvetovalnih oblik za dialog z delodajalci pri pripravi
tudijskih programov
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 4 of 28
