Page 366 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 366
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
disciplinah.
Prav tako se bodo lahko doktorski kandidati in mladi doktorandi vkljuevali v pedago
ki proces, kar bo pripomoglo k njihovemu pridobivanju pedago
kih kompetenc in hkrati
vplivalo na dvig kadrovskih zmogljivosti. Pri tem bodo nosilci predmetov spremljali njihovo delo in jim nudili vso strokovno podporo, ne bodo pa smeli prena
ati svojih obveznosti
na kandidate oziroma doktorande. Tako doktorski
tudenti ne bodo preobremenjeni s pedago
kim delom, kar bi lahko ogrozilo njihovo lastno raziskovalno delo.
– Financiranje ukrepa: se nana
a na 2. ukrep Resolucije o NPV 2011–2020.
26. ukrep: Izbolj
anje prostorskih razmer in opremljenosti institucij:
a. razvoj raziskovalne infrastrukture – skupni ukrep z RISS
– Od leta 2011 razpisi ARRS.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo, znanost), ARRS, visoko
olske institucije, raziskovalni zavodi.
– Pojasnilo: Vlada RS bo v letu 2011 sprejela nacionalni Nart razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020, v katerem bodo opredeljena prednostna podroja razvoja
raziskovalne infrastrukture. Na teh podrojih bodo vloena dodatna sredstva za izbolj
anje opremljenosti institucij in doseganje kritine mase na tem podroju. Vzpostavljena bosta
tudi transparenten in javno dostopen virtualni center in mehanizem za dostop do prostih zmogljivosti raziskovalne ter visoko
olsko pedago
ke infrastrukture. Omogoal bo hiter in
pregleden prikaz zmogljivosti ter prijave in informacije za dostop do te opreme za vse visoko
olske udeleence. Ukrep se nana
a na visoko
olstvo in znanstvenoraziskovalno
dejavnost, saj bo dostop do novih infrastrukturnih centrov odprt po naelu znanstvene odlinosti.
– Financiranje ukrepa: v skladu z Nacionalnim Nartom razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020.
b. razvoj pedago
ke infrastrukture in prostorskih razmer
– V obdobju 2013–2020.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo, znanost), visoko
olske institucije, raziskovalni zavodi.
– Financiranje ukrepa: Zagotovljena bodo nova sredstva, ki bodo potrebna za novo pedago
ko opremo ter prostorsko infrastrukturo. Pripravljena bo analiza stanja o potrebah
po novi pedago
ki opremi in iztro
enosti obstojee ter prostorskega stanja javnih visoko
olskih institucij. Po opravljeni analizi bo pripravljen Nart razvoja pedago
ke infrastrukture,
v katerem bodo opredeljena prednostna podroja nabave pedago
ke opreme, ki bo podlaga za financiranje njene nabave. Nart bo opredelil tudi merila za doloanje pedago
ke
opreme (uila, didaktini pripomoki, raunalni
ka oprema in podobna infrastruktura). Nakup in proces nakupa pedago
ke opreme bo usklajen in komplementaren z Nartom
razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020. Okvirna vi
ina sredstev za pedago
ko opremo in prostore je v okviru tega ukrepa 80 milijonov EUR.
27. ukrep: Institucionalna prilagoditev na vseh podrojih delovanja visoko
olskih institucij za uporabo novih tehnologij in opreme IKT
– Od leta 2012.
– Odgovornost: visoko
olske institucije.
– Pojasnilo: Visoko
olske institucije bodo v svoje delovanje vkljuile opremo IKT in sodobne tehnologije. Gre tako za administrativno oziroma upravljavsko dejavnost institucij
kot vpeljavo novih tehnologij v uni proces oziroma podporo za uni proces. Visoko
olske institucije bodo prav tako nudile izobraevanje kadrov in
tudentov za uporabo te
opreme ter druge oblike podpore.
– Financiranje ukrepa: Z novim razvojnim delom financiranja.
2.6 Internacionalizacija
Internacionalizacija slovenskega visokega
olstva je kljuna za njegov razvoj, saj je element njegove kakovosti. Prina
a veanje znanja, izbolj
anje oziroma pridobivanje
interpersonalnih, komunikacijskih in kulturnih kompetenc, novo
tudijsko ponudbo za bodo trg dela ipd. Ob neugodnih demografskih trendih bo odprtost v mednarodni prostor
spodbujalo tudi sodelovanje z drugimi dravami in regijami na tistih podrojih, kjer sami ne bomo dosegali kritine mase. Trenutno je privlanost na
ega visoko
olskega prostora v
primerjavi z drugimi dravami na izjemno nizki ravni, zato je treba sprejeti vrsto takoj
njih nacionalnih in institucionalnih ukrepov za poveanje internacionalizacije slovenskega
visoko
olskega prostora.
Visoko
olske institucije bodo delovale mednarodno. Visoko
olski zavodi se bodo v veliki meri vkljuevale v mednarodno sodelovanje prek sodelovanja v mreah visoko
olskih
zavodov, mednarodnih projektih in pri izvajanju skupnih
tudijskih programov. Prav tako bodo poveale sodelovanje s tujimi institucijami pri izvajanju raziskovalne dejavnosti.
Odstotek sredstev za raziskovalno dejavnost iz mednarodnih fondov bo do leta 2020 podvojen. Pouevanje se bo lahko izvajalo tudi v tujih jezikih, pri emer bo zagotovljen razvoj
slovenskega jezika in tudi terminologije.
Mednarodna usmerjenost bo omogoala tako povezovanje z najblijimi sosednjimi regijami kot tudi z najbolj
imi institucijami z vsega sveta. e posebej se eli poveati
privlanost slovenskega visoko
olskega prostora za
tudente z Zahodnega Balkana ter Evro–sredozemske regije. Postati se eli primer dobre prakse na podroju regijske
mobilnosti.
Za doseganje postavljenih ciljev bodo oblikovani celoviti ukrepi, ki bodo pritegnili tuje
tudente, raziskovalce in drugo osebje, hkrati pa tudi ukrepe, ki bodo vsaj eni petini na
ih
tudentov omogoali mednarodno mobilnost v asu
tudija vsaj za as enega semestra. Visoko
olske institucije bodo skladno s svojim novim profilom sprejele institucionalne
ukrepe za poveanje mednarodnega delovanja, npr. vkljuevanje mednarodne dimenzije v pouevanje, konstantno in kakovostno jezikovno usposabljanje za osebje in
tudente,
oblikovanje dolgoronih strate
kih formalnih partnerstev s tujimi institucijami, spodbujanje gostovanja uiteljev na tujih univerzah, oblikovanje skupnih
tudijskih programov,
vkljuevanje opravljanja dela
tudijske obveznosti v tujini kot rednega sestavnega dela veine
tudijskih programov. Da bi se pritegnilo veje
tevilo tujih strokovnjakov k
pouevanju in raziskovanju na slovenskih visoko
olskih institucijah, bo med drugim posodobljen plani sistem in ponujene druge oblike podpore tujcem. Oblikovana bo Nacionalna
strategija za internacionalizacijo slovenskega visokega
olstva, ki bo vkljuevala tudi ukrepe za poveanje atraktivnosti slovenskega visoko
olskega sistema.
Priznavanje v tujini pridobljenega izobraevanja bo fleksibilno in odprto. Za namene nadaljnjega izobraevanja bo priznavanje prepu
eno visoko
olskim institucijam, za
namene zaposlovanja pa se bo postopek sprostil in poenostavil.
2.6.1 Cilji
– Leta 2020 bo slovensko visoko
olstvo del globalnega visoko
olskega prostora, ki bo svojo kakovost nenehno izbolj
evalo v sodelovanju in tekmovanju z najbolj
imi tujimi
institucijami:
– njegova kakovost bo skladna z evropskimi standardi kakovosti in mednarodno primerljiva, doseki pa mednarodno konkurenni;
– v odprtosti do mednarodnega prostora bo del Evropskega visoko
olskega prostora, povezano s sosednjimi regijami in najrazvitej
imi drugimi dravami z vsega sveta;
– pouevanje in raziskovanje v visokem
olstvu bo potekalo v sodelovanju s tujimi institucijami, visoko
olskimi uitelji in raziskovalci ter ob prisotnosti tujih
tudentov;
–
tevilo skupnih
tudijskih programov s tujimi visoko
olskimi institucijami se bo bistveno povealo;
– slovenski
tudenti, visoko
olski uitelji in drugo osebje ter raziskovalci se bodo uili, izpopolnjevali, pouevali in raziskovali tudi na tujih institucijah;
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 12 of 28
disciplinah.
Prav tako se bodo lahko doktorski kandidati in mladi doktorandi vkljuevali v pedago
ki proces, kar bo pripomoglo k njihovemu pridobivanju pedago
kih kompetenc in hkrati
vplivalo na dvig kadrovskih zmogljivosti. Pri tem bodo nosilci predmetov spremljali njihovo delo in jim nudili vso strokovno podporo, ne bodo pa smeli prena
ati svojih obveznosti
na kandidate oziroma doktorande. Tako doktorski
tudenti ne bodo preobremenjeni s pedago
kim delom, kar bi lahko ogrozilo njihovo lastno raziskovalno delo.
– Financiranje ukrepa: se nana
a na 2. ukrep Resolucije o NPV 2011–2020.
26. ukrep: Izbolj
anje prostorskih razmer in opremljenosti institucij:
a. razvoj raziskovalne infrastrukture – skupni ukrep z RISS
– Od leta 2011 razpisi ARRS.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo, znanost), ARRS, visoko
olske institucije, raziskovalni zavodi.
– Pojasnilo: Vlada RS bo v letu 2011 sprejela nacionalni Nart razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020, v katerem bodo opredeljena prednostna podroja razvoja
raziskovalne infrastrukture. Na teh podrojih bodo vloena dodatna sredstva za izbolj
anje opremljenosti institucij in doseganje kritine mase na tem podroju. Vzpostavljena bosta
tudi transparenten in javno dostopen virtualni center in mehanizem za dostop do prostih zmogljivosti raziskovalne ter visoko
olsko pedago
ke infrastrukture. Omogoal bo hiter in
pregleden prikaz zmogljivosti ter prijave in informacije za dostop do te opreme za vse visoko
olske udeleence. Ukrep se nana
a na visoko
olstvo in znanstvenoraziskovalno
dejavnost, saj bo dostop do novih infrastrukturnih centrov odprt po naelu znanstvene odlinosti.
– Financiranje ukrepa: v skladu z Nacionalnim Nartom razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020.
b. razvoj pedago
ke infrastrukture in prostorskih razmer
– V obdobju 2013–2020.
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo, znanost), visoko
olske institucije, raziskovalni zavodi.
– Financiranje ukrepa: Zagotovljena bodo nova sredstva, ki bodo potrebna za novo pedago
ko opremo ter prostorsko infrastrukturo. Pripravljena bo analiza stanja o potrebah
po novi pedago
ki opremi in iztro
enosti obstojee ter prostorskega stanja javnih visoko
olskih institucij. Po opravljeni analizi bo pripravljen Nart razvoja pedago
ke infrastrukture,
v katerem bodo opredeljena prednostna podroja nabave pedago
ke opreme, ki bo podlaga za financiranje njene nabave. Nart bo opredelil tudi merila za doloanje pedago
ke
opreme (uila, didaktini pripomoki, raunalni
ka oprema in podobna infrastruktura). Nakup in proces nakupa pedago
ke opreme bo usklajen in komplementaren z Nartom
razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020. Okvirna vi
ina sredstev za pedago
ko opremo in prostore je v okviru tega ukrepa 80 milijonov EUR.
27. ukrep: Institucionalna prilagoditev na vseh podrojih delovanja visoko
olskih institucij za uporabo novih tehnologij in opreme IKT
– Od leta 2012.
– Odgovornost: visoko
olske institucije.
– Pojasnilo: Visoko
olske institucije bodo v svoje delovanje vkljuile opremo IKT in sodobne tehnologije. Gre tako za administrativno oziroma upravljavsko dejavnost institucij
kot vpeljavo novih tehnologij v uni proces oziroma podporo za uni proces. Visoko
olske institucije bodo prav tako nudile izobraevanje kadrov in
tudentov za uporabo te
opreme ter druge oblike podpore.
– Financiranje ukrepa: Z novim razvojnim delom financiranja.
2.6 Internacionalizacija
Internacionalizacija slovenskega visokega
olstva je kljuna za njegov razvoj, saj je element njegove kakovosti. Prina
a veanje znanja, izbolj
anje oziroma pridobivanje
interpersonalnih, komunikacijskih in kulturnih kompetenc, novo
tudijsko ponudbo za bodo trg dela ipd. Ob neugodnih demografskih trendih bo odprtost v mednarodni prostor
spodbujalo tudi sodelovanje z drugimi dravami in regijami na tistih podrojih, kjer sami ne bomo dosegali kritine mase. Trenutno je privlanost na
ega visoko
olskega prostora v
primerjavi z drugimi dravami na izjemno nizki ravni, zato je treba sprejeti vrsto takoj
njih nacionalnih in institucionalnih ukrepov za poveanje internacionalizacije slovenskega
visoko
olskega prostora.
Visoko
olske institucije bodo delovale mednarodno. Visoko
olski zavodi se bodo v veliki meri vkljuevale v mednarodno sodelovanje prek sodelovanja v mreah visoko
olskih
zavodov, mednarodnih projektih in pri izvajanju skupnih
tudijskih programov. Prav tako bodo poveale sodelovanje s tujimi institucijami pri izvajanju raziskovalne dejavnosti.
Odstotek sredstev za raziskovalno dejavnost iz mednarodnih fondov bo do leta 2020 podvojen. Pouevanje se bo lahko izvajalo tudi v tujih jezikih, pri emer bo zagotovljen razvoj
slovenskega jezika in tudi terminologije.
Mednarodna usmerjenost bo omogoala tako povezovanje z najblijimi sosednjimi regijami kot tudi z najbolj
imi institucijami z vsega sveta. e posebej se eli poveati
privlanost slovenskega visoko
olskega prostora za
tudente z Zahodnega Balkana ter Evro–sredozemske regije. Postati se eli primer dobre prakse na podroju regijske
mobilnosti.
Za doseganje postavljenih ciljev bodo oblikovani celoviti ukrepi, ki bodo pritegnili tuje
tudente, raziskovalce in drugo osebje, hkrati pa tudi ukrepe, ki bodo vsaj eni petini na
ih
tudentov omogoali mednarodno mobilnost v asu
tudija vsaj za as enega semestra. Visoko
olske institucije bodo skladno s svojim novim profilom sprejele institucionalne
ukrepe za poveanje mednarodnega delovanja, npr. vkljuevanje mednarodne dimenzije v pouevanje, konstantno in kakovostno jezikovno usposabljanje za osebje in
tudente,
oblikovanje dolgoronih strate
kih formalnih partnerstev s tujimi institucijami, spodbujanje gostovanja uiteljev na tujih univerzah, oblikovanje skupnih
tudijskih programov,
vkljuevanje opravljanja dela
tudijske obveznosti v tujini kot rednega sestavnega dela veine
tudijskih programov. Da bi se pritegnilo veje
tevilo tujih strokovnjakov k
pouevanju in raziskovanju na slovenskih visoko
olskih institucijah, bo med drugim posodobljen plani sistem in ponujene druge oblike podpore tujcem. Oblikovana bo Nacionalna
strategija za internacionalizacijo slovenskega visokega
olstva, ki bo vkljuevala tudi ukrepe za poveanje atraktivnosti slovenskega visoko
olskega sistema.
Priznavanje v tujini pridobljenega izobraevanja bo fleksibilno in odprto. Za namene nadaljnjega izobraevanja bo priznavanje prepu
eno visoko
olskim institucijam, za
namene zaposlovanja pa se bo postopek sprostil in poenostavil.
2.6.1 Cilji
– Leta 2020 bo slovensko visoko
olstvo del globalnega visoko
olskega prostora, ki bo svojo kakovost nenehno izbolj
evalo v sodelovanju in tekmovanju z najbolj
imi tujimi
institucijami:
– njegova kakovost bo skladna z evropskimi standardi kakovosti in mednarodno primerljiva, doseki pa mednarodno konkurenni;
– v odprtosti do mednarodnega prostora bo del Evropskega visoko
olskega prostora, povezano s sosednjimi regijami in najrazvitej
imi drugimi dravami z vsega sveta;
– pouevanje in raziskovanje v visokem
olstvu bo potekalo v sodelovanju s tujimi institucijami, visoko
olskimi uitelji in raziskovalci ter ob prisotnosti tujih
tudentov;
–
tevilo skupnih
tudijskih programov s tujimi visoko
olskimi institucijami se bo bistveno povealo;
– slovenski
tudenti, visoko
olski uitelji in drugo osebje ter raziskovalci se bodo uili, izpopolnjevali, pouevali in raziskovali tudi na tujih institucijah;
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 12 of 28
