Page 355 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 355
olucija o Nacionalnem
programu visokega šolstva
2011-2020
Uradni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
41 Uradni list RS,
t. 41/2011
z dne 30. 5. 2011
1974. Resolucija o Nacionalnem programu visokega
olstva 2011–2020 (ReNPV 11-20), Stran 5351.
Na podlagi 109. lena Poslovnika dravnega zbora (Uradni list RS,
t. 92/07 – uradno prei
eno besedilo in 105/10) je Dravni zbor na seji dne 24. 5. 2011 sprejel
RESOLUCIJO
o Nacionalnem programu visokega olstva 2011–2020 (ReNPV11-20)
V Resoluciji o Nacionalnem programu visokega
olstva 2011–2020 uporabljeni izrazi, zapisani v slovnini obliki mo
kega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo
enakovredno za oba spola.
1. UVOD
Vloge visokega
olstva
Znanje je javno dobro, visoko
olstvo je javna odgovornost. Temeljni vlogi visoko
olskega izobraevanja v drubi sta predvsem krepitev in opolnomoenje dravljanov za
osebni razvoj, poklicno kariero in aktivno dravljanstvo ter za duhovni, socialni, umetni
ki in kulturni ter ekonomski razvoj skupnosti. Zato visoko
olstvo in z njim povezano
znanstveno raziskovanje postavljamo v jedro razvojnih ambicij Republike Slovenije. Visoko
olsko izobraevanje je za Republiko Slovenijo prednostno,
e posebej v sedanjem
zahtevnem obdobju svetovne gospodarske krize.
Stanje(1)
Od nastanka slovenske drave smo pria velikim spremembam na podroju visokega
olstva. Tako v slovenskem kot v mednarodnem visoko
olskem prostoru je
tevilo
tudentov hitro nara
alo (v letu 1991 je bilo v Sloveniji 64.000
tudentov, v letu 2009 pa 114.873), poveala se je mobilnost
tudentov in visoko
olskih uiteljev ter sodelavcev
(
tevilo mobilnosti slovenskih
tudentov v programu ERASMUS je bilo leta 1999 170, v letu 2008 pa 1.132,
tevilo mobilnosti tujih
tudentov prek programa ERASMUS se je v letih
od 1999 do 2008 povealo z 9 na 991; dele tujih
tudentov v Sloveniji za as trajanja celotnega
tudija se je od leta 1999 do leta 2007 poveal z 0,4 na 0,9%, vendar je odstotek
tujih
tudentov bistveno niji kot v nekaterih drugih dravah EU), nastopile so nove okoli
ine, kot so globalizacija, izreden tehnolo
ki napredek, nadnacionalno odloanje, zahteve
po bolj
i kakovosti visokega
olstva, rastoi stro
ki za izobraevanje in
e vrsta drugih politinih, socialnih, ekolo
kih in ne nazadnje tudi gospodarskih sprememb.
Slovenija se je v tem obdobju aktivno in tvorno vkljuila v bolonjski proces, kot lanica Evropske unije pa se je zavezala ciljem lizbonske strategije.
tevilo
tudentov v Sloveniji je v zadnjih desetletjih stalno nara
alo z izjemo zadnjih treh let, ko se je e zael odraati generacijski upad. Vkljuenost »tipine generacije« v
visoko
olstvo je visoka (npr. vkljuenost devetnajstletnikov v visoko
olstvo je 50,3-odstotna v letu 2008) in v primerjavi z drugimi dravami Evrope nadpovprena. Opazimo pa
visok dele
tudentov, ki
tudija ne zakljuijo (podatki OECD kaejo, da 35% vpisanih
tudentov ne zakljui
tudija), in dalj
e trajanje
tudija v primerjavi z drugimi evropskimi
dravami. V Sloveniji je
tevilo visoko izobraenih ljudi nara
alo (leta 1991 je bilo 11,7% odraslih, starih od 25 do 64 let, z vi
je
olsko in visoko
olsko izobrazbo, leta 2008 pa
22,6%), vendar izobraenost slovenske populacije na terciarni ravni ne zado
a ambicioznim projekcijam potreb na
e drube (po podatkih CEDEFOP bo leta 2020 potreba po
visoko izobraenih kadrih 31,1-odstotna med delovno aktivnim prebivalstvom), prav tako ni primerljiva z najbolj
imi dravami v Evropski uniji (v letu 2007 je npr. Francija imela
okoli 26% visoko izobraenih delovno aktivnih prebivalcev, Nizozemska okoli 30%, Belgija in Danska 31%). Poleg tega demografski trendi za Slovenijo kaejo pomemben upad
prebivalstva do leta 2060. e leta 2020 se bo
tevilo devetnajstletnikov, torej generacije, ki se ponavadi vpisuje na visoko
olske institucije, zmanj
alo za 20 odstotkov glede na leto
2010. Tudi na ravni najbolje izobraenih zaostajamo, saj imamo v primerjavi z razvitimi dravami Evropske unije majhen dele doktorjev znanosti na
tevilo prebivalcev. Prav tako
pa imamo tudi bistveno manj zaposlenih doktorjev znanosti v gospodarstvu kot v drugih dravah Evropske unije.
V zadnjih letih se je povealo
tevilo visoko
olskih uiteljev, kar je pripomoglo k izbolj
anju razmerja med
tevilom uiteljev in
tudentov (razmerje med
tudenti in
visoko
olskimi uitelji v letu 2009/10 je bilo 20,1, upo
tevajo visoko
olske sodelavce in znanstvene delavce pa 12), vendar
e ne dosegamo povpreja drav OECD (okoli 15 med
tudenti in visoko
olskimi uitelji). V Sloveniji beleimo nizek odstotek
tudentov in visoko
olskih uiteljev iz drugih drav (v letu 2008 je bilo tujcev 0,9%
tudentov in 2,7%
zaposlenih, od tega veina lektorji), prav tako je dele mobilnih slovenskih
tudentov in uiteljev premajhen (okoli 1%). tevilo skupnih
tudijskih programov s tujimi visoko
olskimi
institucijami je neznatno.
tevilo visoko
olskih zavodov in
tudijskih programov je v zadnjih letih bistveno naraslo (
tudijske programe je v letu 2002/2003 izvajalo 12 samostojnih visoko
olskih zavodov
in 2 univerzi, na dan 30. 6. 2010 je bilo v Razvid visoko
olskih zavodov vpisanih 30 samostojnih visoko
olskih zavodov in 5 univerz). Nastalo je veliko
tevilo dislociranih enot
visoko
olskih zavodov. Novi samostojni visoko
olski zavodi nudijo predvsem programe druboslovnih smeri.(2) Prav tako se na enakih lokacijah odpirajo novi zavodi ali
dislocirane enote, katerih razvoj ni strate
ko in sistemsko vpet v celovit koncept visokega
olstva v Sloveniji.
V primerjavi z razvitej
imi dravami Evropske unije ali z dravami OECD zaostajamo v izdatkih za visoko
olstvo in za znanstveno raziskovanje (po podatkih OECD so bili
izdatki za terciarno izobraevanje na
tudenta ob upo
tevanju ekvivalenta polnega delovnega asa, preraunanih z upo
tevanjem PKM za BDP, v letu 2006 v Sloveniji okoli 8.000
USD, povpreje OECD je bilo nekoliko nad 12.000 USD, v Avstriji, Nizozemski in Danski pa okoli 15.000 USD). Prav tako beleimo bistveno nije izdatke za terciarno
izobraevanje v primerjavi z osnovno
olskim in srednje
olskim izobraevanjem (za terciarno izobraevanje namenimo 20% vseh sredstev, namenjenih za izobraevanje, za
osnovno
olstvo pa 50%; podatki OECD kaejo, da se je v letu 2007 za osnovno
olstvo v Sloveniji namenilo 7.981 USD na uenca, za srednje
olstvo 6.072 USD in za terciarno
izobraevanje 8.559 USD). Med vsemi sredstvi za slovensko visoko
olstvo namenjamo relativno visok dele za socialne transferje
tudentov (nekoliko ve kot 20%), zlasti v
primerjavi z nekaterimi drugimi dravami (povpreje EU je 17%). Uinkovitost slovenskega visokega
olstva je glede na velik
tudentski osip in velike socialne transferje
zaskrbljujoa, kar navajajo tudi evropski analitiki, zlasti zaradi vpliva na trg delovne sile.
Ugotavljamo, da v Sloveniji zaostajamo tudi na drugih podrojih, povezanih z visokim
olstvom, npr. pri »na znanju temeljeih storitvah«, inovacijah, patentih in drugih
inovacijskih dosekih, tako v primerjavi z drugimi dravami Evropske unije kot z dravami OECD (vir: European innovation scoreboard). Dele raziskovalnih sredstev v
visoko
olskem sektorju je v primerjavi z dravnim raziskovalnim sektorjem majhen, med najmanj
imi v Evropski uniji. Na univerzah hkrati opazimo sorazmerno velik dele
uporabnostno naravnanih aplikativnih raziskav v primerjavi s temeljnim znanstvenim raziskovanjem. Oitni sta torej sistemska loenost in neusklajenost visoko
olskega,
znanstvenoraziskovalnega, tehnolo
korazvojnega in gospodarskega razvoja.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 1 of 28
programu visokega šolstva
2011-2020
Uradni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
41 Uradni list RS,
t. 41/2011
z dne 30. 5. 2011
1974. Resolucija o Nacionalnem programu visokega
olstva 2011–2020 (ReNPV 11-20), Stran 5351.
Na podlagi 109. lena Poslovnika dravnega zbora (Uradni list RS,
t. 92/07 – uradno prei
eno besedilo in 105/10) je Dravni zbor na seji dne 24. 5. 2011 sprejel
RESOLUCIJO
o Nacionalnem programu visokega olstva 2011–2020 (ReNPV11-20)
V Resoluciji o Nacionalnem programu visokega
olstva 2011–2020 uporabljeni izrazi, zapisani v slovnini obliki mo
kega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo
enakovredno za oba spola.
1. UVOD
Vloge visokega
olstva
Znanje je javno dobro, visoko
olstvo je javna odgovornost. Temeljni vlogi visoko
olskega izobraevanja v drubi sta predvsem krepitev in opolnomoenje dravljanov za
osebni razvoj, poklicno kariero in aktivno dravljanstvo ter za duhovni, socialni, umetni
ki in kulturni ter ekonomski razvoj skupnosti. Zato visoko
olstvo in z njim povezano
znanstveno raziskovanje postavljamo v jedro razvojnih ambicij Republike Slovenije. Visoko
olsko izobraevanje je za Republiko Slovenijo prednostno,
e posebej v sedanjem
zahtevnem obdobju svetovne gospodarske krize.
Stanje(1)
Od nastanka slovenske drave smo pria velikim spremembam na podroju visokega
olstva. Tako v slovenskem kot v mednarodnem visoko
olskem prostoru je
tevilo
tudentov hitro nara
alo (v letu 1991 je bilo v Sloveniji 64.000
tudentov, v letu 2009 pa 114.873), poveala se je mobilnost
tudentov in visoko
olskih uiteljev ter sodelavcev
(
tevilo mobilnosti slovenskih
tudentov v programu ERASMUS je bilo leta 1999 170, v letu 2008 pa 1.132,
tevilo mobilnosti tujih
tudentov prek programa ERASMUS se je v letih
od 1999 do 2008 povealo z 9 na 991; dele tujih
tudentov v Sloveniji za as trajanja celotnega
tudija se je od leta 1999 do leta 2007 poveal z 0,4 na 0,9%, vendar je odstotek
tujih
tudentov bistveno niji kot v nekaterih drugih dravah EU), nastopile so nove okoli
ine, kot so globalizacija, izreden tehnolo
ki napredek, nadnacionalno odloanje, zahteve
po bolj
i kakovosti visokega
olstva, rastoi stro
ki za izobraevanje in
e vrsta drugih politinih, socialnih, ekolo
kih in ne nazadnje tudi gospodarskih sprememb.
Slovenija se je v tem obdobju aktivno in tvorno vkljuila v bolonjski proces, kot lanica Evropske unije pa se je zavezala ciljem lizbonske strategije.
tevilo
tudentov v Sloveniji je v zadnjih desetletjih stalno nara
alo z izjemo zadnjih treh let, ko se je e zael odraati generacijski upad. Vkljuenost »tipine generacije« v
visoko
olstvo je visoka (npr. vkljuenost devetnajstletnikov v visoko
olstvo je 50,3-odstotna v letu 2008) in v primerjavi z drugimi dravami Evrope nadpovprena. Opazimo pa
visok dele
tudentov, ki
tudija ne zakljuijo (podatki OECD kaejo, da 35% vpisanih
tudentov ne zakljui
tudija), in dalj
e trajanje
tudija v primerjavi z drugimi evropskimi
dravami. V Sloveniji je
tevilo visoko izobraenih ljudi nara
alo (leta 1991 je bilo 11,7% odraslih, starih od 25 do 64 let, z vi
je
olsko in visoko
olsko izobrazbo, leta 2008 pa
22,6%), vendar izobraenost slovenske populacije na terciarni ravni ne zado
a ambicioznim projekcijam potreb na
e drube (po podatkih CEDEFOP bo leta 2020 potreba po
visoko izobraenih kadrih 31,1-odstotna med delovno aktivnim prebivalstvom), prav tako ni primerljiva z najbolj
imi dravami v Evropski uniji (v letu 2007 je npr. Francija imela
okoli 26% visoko izobraenih delovno aktivnih prebivalcev, Nizozemska okoli 30%, Belgija in Danska 31%). Poleg tega demografski trendi za Slovenijo kaejo pomemben upad
prebivalstva do leta 2060. e leta 2020 se bo
tevilo devetnajstletnikov, torej generacije, ki se ponavadi vpisuje na visoko
olske institucije, zmanj
alo za 20 odstotkov glede na leto
2010. Tudi na ravni najbolje izobraenih zaostajamo, saj imamo v primerjavi z razvitimi dravami Evropske unije majhen dele doktorjev znanosti na
tevilo prebivalcev. Prav tako
pa imamo tudi bistveno manj zaposlenih doktorjev znanosti v gospodarstvu kot v drugih dravah Evropske unije.
V zadnjih letih se je povealo
tevilo visoko
olskih uiteljev, kar je pripomoglo k izbolj
anju razmerja med
tevilom uiteljev in
tudentov (razmerje med
tudenti in
visoko
olskimi uitelji v letu 2009/10 je bilo 20,1, upo
tevajo visoko
olske sodelavce in znanstvene delavce pa 12), vendar
e ne dosegamo povpreja drav OECD (okoli 15 med
tudenti in visoko
olskimi uitelji). V Sloveniji beleimo nizek odstotek
tudentov in visoko
olskih uiteljev iz drugih drav (v letu 2008 je bilo tujcev 0,9%
tudentov in 2,7%
zaposlenih, od tega veina lektorji), prav tako je dele mobilnih slovenskih
tudentov in uiteljev premajhen (okoli 1%). tevilo skupnih
tudijskih programov s tujimi visoko
olskimi
institucijami je neznatno.
tevilo visoko
olskih zavodov in
tudijskih programov je v zadnjih letih bistveno naraslo (
tudijske programe je v letu 2002/2003 izvajalo 12 samostojnih visoko
olskih zavodov
in 2 univerzi, na dan 30. 6. 2010 je bilo v Razvid visoko
olskih zavodov vpisanih 30 samostojnih visoko
olskih zavodov in 5 univerz). Nastalo je veliko
tevilo dislociranih enot
visoko
olskih zavodov. Novi samostojni visoko
olski zavodi nudijo predvsem programe druboslovnih smeri.(2) Prav tako se na enakih lokacijah odpirajo novi zavodi ali
dislocirane enote, katerih razvoj ni strate
ko in sistemsko vpet v celovit koncept visokega
olstva v Sloveniji.
V primerjavi z razvitej
imi dravami Evropske unije ali z dravami OECD zaostajamo v izdatkih za visoko
olstvo in za znanstveno raziskovanje (po podatkih OECD so bili
izdatki za terciarno izobraevanje na
tudenta ob upo
tevanju ekvivalenta polnega delovnega asa, preraunanih z upo
tevanjem PKM za BDP, v letu 2006 v Sloveniji okoli 8.000
USD, povpreje OECD je bilo nekoliko nad 12.000 USD, v Avstriji, Nizozemski in Danski pa okoli 15.000 USD). Prav tako beleimo bistveno nije izdatke za terciarno
izobraevanje v primerjavi z osnovno
olskim in srednje
olskim izobraevanjem (za terciarno izobraevanje namenimo 20% vseh sredstev, namenjenih za izobraevanje, za
osnovno
olstvo pa 50%; podatki OECD kaejo, da se je v letu 2007 za osnovno
olstvo v Sloveniji namenilo 7.981 USD na uenca, za srednje
olstvo 6.072 USD in za terciarno
izobraevanje 8.559 USD). Med vsemi sredstvi za slovensko visoko
olstvo namenjamo relativno visok dele za socialne transferje
tudentov (nekoliko ve kot 20%), zlasti v
primerjavi z nekaterimi drugimi dravami (povpreje EU je 17%). Uinkovitost slovenskega visokega
olstva je glede na velik
tudentski osip in velike socialne transferje
zaskrbljujoa, kar navajajo tudi evropski analitiki, zlasti zaradi vpliva na trg delovne sile.
Ugotavljamo, da v Sloveniji zaostajamo tudi na drugih podrojih, povezanih z visokim
olstvom, npr. pri »na znanju temeljeih storitvah«, inovacijah, patentih in drugih
inovacijskih dosekih, tako v primerjavi z drugimi dravami Evropske unije kot z dravami OECD (vir: European innovation scoreboard). Dele raziskovalnih sredstev v
visoko
olskem sektorju je v primerjavi z dravnim raziskovalnim sektorjem majhen, med najmanj
imi v Evropski uniji. Na univerzah hkrati opazimo sorazmerno velik dele
uporabnostno naravnanih aplikativnih raziskav v primerjavi s temeljnim znanstvenim raziskovanjem. Oitni sta torej sistemska loenost in neusklajenost visoko
olskega,
znanstvenoraziskovalnega, tehnolo
korazvojnega in gospodarskega razvoja.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 1 of 28
