Page 321 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 321
venija vse bolj tone in se vrti v začaranem krogu. Produ-
ciramo afere, rišemo semaforje, grozimo s stavkami in refe-
rendumi, veliko diskutiramo, samo zdravo pamet vse manj
uporabljamo.
Domače povpraševanje slabo, izvoz
nekonkurenčen
Slovensko gospodarstvo je kot vsako drugo odvisno od
dveh segmentov – domačega povpraševanja in izvoza. Do-
mače povpraševanje je odvisno od kupne moči prebivalstva
(plače, socialni transferji in pokojnine) in domačega investi-
ranja (podjetja in država). Umar napoveduje letos upad do-
mačega povpraševanja, ki pa utegne biti precej dolgoročen.
Za dvig plač ustvarjamo prenizko dodano vrednost in ve-
liko podjetij bo imelo težave z realizacijo dviga minimalne
plače. Zaradi velike proračunske luknje tudi ne bo več mo-
žno povečevati pokojnin in socialnih transferjev, prav tako
pa rast plač v javnem sektorju dolgoročno ni nikakor vzdr-
žna in je v zadnjih dveh letih presegla vse normalne okvire.
Pri domačem investiranju podjetja in država nimajo likvi-
dnih sredstev, gradbeništvo pa je v veliki krizi. Domači trg
je izredno pomemben, kajti 70 odstotkov prihodkov podje-
tja ustvarijo na slovenskem trgu, čeprav veliko avtorjev na-
vaja številko, da izvoz pomeni dve tretjini BDP-ja, vendar
tu primerjamo prihodke z dodano vrednostjo, kar je, kot bi
primerjali hruške in jabolka.
Čeprav je Umarjeva napoved za izvoz precej optimistič-
na, je na dolgi rok slovensko gospodarstvo nekonkurenčno.
Slovenski izvozni sektor lahko grobo razdelimo na tri ključ-
ne segmente: Evropsko unijo, države nekdanje Jugoslavije
ter države v razvoju (predvsem BRIK – Brazilija, Rusija, In-
dija in Kitajska). V zahodni Evropi smo izgubili stroškovno
konkurenčnost kot poddobavitelji sestavnih delov ali sklo-
pov, nimamo pa lastnih končnih izdelkov, patentov, pro-
ciramo afere, rišemo semaforje, grozimo s stavkami in refe-
rendumi, veliko diskutiramo, samo zdravo pamet vse manj
uporabljamo.
Domače povpraševanje slabo, izvoz
nekonkurenčen
Slovensko gospodarstvo je kot vsako drugo odvisno od
dveh segmentov – domačega povpraševanja in izvoza. Do-
mače povpraševanje je odvisno od kupne moči prebivalstva
(plače, socialni transferji in pokojnine) in domačega investi-
ranja (podjetja in država). Umar napoveduje letos upad do-
mačega povpraševanja, ki pa utegne biti precej dolgoročen.
Za dvig plač ustvarjamo prenizko dodano vrednost in ve-
liko podjetij bo imelo težave z realizacijo dviga minimalne
plače. Zaradi velike proračunske luknje tudi ne bo več mo-
žno povečevati pokojnin in socialnih transferjev, prav tako
pa rast plač v javnem sektorju dolgoročno ni nikakor vzdr-
žna in je v zadnjih dveh letih presegla vse normalne okvire.
Pri domačem investiranju podjetja in država nimajo likvi-
dnih sredstev, gradbeništvo pa je v veliki krizi. Domači trg
je izredno pomemben, kajti 70 odstotkov prihodkov podje-
tja ustvarijo na slovenskem trgu, čeprav veliko avtorjev na-
vaja številko, da izvoz pomeni dve tretjini BDP-ja, vendar
tu primerjamo prihodke z dodano vrednostjo, kar je, kot bi
primerjali hruške in jabolka.
Čeprav je Umarjeva napoved za izvoz precej optimistič-
na, je na dolgi rok slovensko gospodarstvo nekonkurenčno.
Slovenski izvozni sektor lahko grobo razdelimo na tri ključ-
ne segmente: Evropsko unijo, države nekdanje Jugoslavije
ter države v razvoju (predvsem BRIK – Brazilija, Rusija, In-
dija in Kitajska). V zahodni Evropi smo izgubili stroškovno
konkurenčnost kot poddobavitelji sestavnih delov ali sklo-
pov, nimamo pa lastnih končnih izdelkov, patentov, pro-
