Page 317 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 317
ožbo. Vodila jo bodo po medsebojnem dogovoru, iskala
trg za njihove izdelke, se povezovala s partnerji za poddoba-
ve, nakupovala opremo brez cokle javnih razpisov, iskala ka-
dre za razvoj, vodenje in prodajo ter določala poslovno po-
litiko, po medsebojni pogodbi s participacijo pri dobičku in
izgubi. Pri današnji razbitosti podjetništva to ne bo en sam
podjetnik. Vlada pri tem ne bo imela nobenega vpliva. Mo-
rebiti takšnih skupnih naložb ne bo, zato bo prestrukturi-
ranje industrije mrtva črka na papirju. Le lepa želja za pri-
hodnost.
Podjetja niso deležna vladnih spodbud za velike nalož-
be, občine jim niso pripravljene po tujih vzorih zastonj ure-
diti komunalne infrastrukture, banke nimajo kapitala, da
bi ponujale posojila z nizkimi obrestmi z željo oplemenite-
nja z udeležbo pri dobičku. Elementi za izvajanje velikih na-
ložb niso prijazni za podjetnike z velikimi načrti. Vendar so
takšni projekti pogoj za prestrukturiranje industrije, so to-
pla greda za inovacije, široko polje za ambiciozne tehnolo-
ške kadre.
Vizije sveta, ki ne obstaja
Vsi pisci vizij so nasedli temu socialističnemu vizionar-
stvu. Tudi dr. Frane Adam analizira te vizije s stališča svoje-
ga vrednostnega sistema, jemlje jih kot stvarna dejstva, kot
konkurenčne projekte, katerih uresničitev bi nam lahko pri-
nesla tako ali drugačno škodo. Bistvo pa je spregledal: da ni
niti najmanjše možnosti, da bi se katerakoli vizija uresničila.
V Avstriji, Danski, Švici, Švedski in Finski družbenih
vizij nisem zasledil. Imajo samo sektorske načrte razvoja, ki
so bolj procesni in zelo konkretni. Uresničujejo se, kot so
podjetja predvidela. Avstrijski načrt o raziskavah in razvo-
ju v malih in srednjih podjetjih s ciljem 2 odstotka BDP do
leta 2013 se uresničuje, kot je bilo predvideno. V nasprotju
s Slovenijo, ki je na tem področju odpovedala. Kako naj bi
se spopadala s celovito družbeno vizijo, če je odpovedala na
trg za njihove izdelke, se povezovala s partnerji za poddoba-
ve, nakupovala opremo brez cokle javnih razpisov, iskala ka-
dre za razvoj, vodenje in prodajo ter določala poslovno po-
litiko, po medsebojni pogodbi s participacijo pri dobičku in
izgubi. Pri današnji razbitosti podjetništva to ne bo en sam
podjetnik. Vlada pri tem ne bo imela nobenega vpliva. Mo-
rebiti takšnih skupnih naložb ne bo, zato bo prestrukturi-
ranje industrije mrtva črka na papirju. Le lepa želja za pri-
hodnost.
Podjetja niso deležna vladnih spodbud za velike nalož-
be, občine jim niso pripravljene po tujih vzorih zastonj ure-
diti komunalne infrastrukture, banke nimajo kapitala, da
bi ponujale posojila z nizkimi obrestmi z željo oplemenite-
nja z udeležbo pri dobičku. Elementi za izvajanje velikih na-
ložb niso prijazni za podjetnike z velikimi načrti. Vendar so
takšni projekti pogoj za prestrukturiranje industrije, so to-
pla greda za inovacije, široko polje za ambiciozne tehnolo-
ške kadre.
Vizije sveta, ki ne obstaja
Vsi pisci vizij so nasedli temu socialističnemu vizionar-
stvu. Tudi dr. Frane Adam analizira te vizije s stališča svoje-
ga vrednostnega sistema, jemlje jih kot stvarna dejstva, kot
konkurenčne projekte, katerih uresničitev bi nam lahko pri-
nesla tako ali drugačno škodo. Bistvo pa je spregledal: da ni
niti najmanjše možnosti, da bi se katerakoli vizija uresničila.
V Avstriji, Danski, Švici, Švedski in Finski družbenih
vizij nisem zasledil. Imajo samo sektorske načrte razvoja, ki
so bolj procesni in zelo konkretni. Uresničujejo se, kot so
podjetja predvidela. Avstrijski načrt o raziskavah in razvo-
ju v malih in srednjih podjetjih s ciljem 2 odstotka BDP do
leta 2013 se uresničuje, kot je bilo predvideno. V nasprotju
s Slovenijo, ki je na tem področju odpovedala. Kako naj bi
se spopadala s celovito družbeno vizijo, če je odpovedala na
