Page 319 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 319
partnerje na ravni gospodarskih panog, združenj in pro-
fesij za dialog o predlogih za odstranjevanje težav pri poslo-
vanju. Ne morejo pa jim vsiliti svoje vizije o usmeritvah. O
tem odločajo podjetja, ki pa vendar sledijo sugestijam trga
in vstopajo v nove tehnologije, ki jim pomenijo prazen pro-
stor za ekspanzijo in uveljavljanje. Stare tehnologije je že
spodrinila konkurenca cenejših ponudnikov Indije in Ki-
tajske. To bi moralo biti vodilo tudi našim podjetjem, ven-
dar je menedžment premalo razgledan, da bi lahko odkrival
bodoče trende in tja usmerjal svoje naložbe. Omejenost na-
šega menedžmenta je dobro ilustriral dr. Jaro Berce (Sobo-
tna priloga Dela, 30. 4. 2010). Za kakršnekoli vizije je pre-
več okoren in birokratski po svoji osnovni usmeritvi. Je ne-
sposoben za tvorbo novih niš. Gotovo je zelena tehnologi-
ja najbolj perspektivna, vendar nas bodo vsi prehiteli in za-
sedli ta prostor, ki bo po oceni samo v Evropi leta 2015 vre-
den 350 milijard evrov. Kje bomo mi? Začeti bi morali s po-
laganjem temeljnih kamnov za nove tovarne že danes. V 70.
letih smo bili bolj prožni. Odkrili smo nišo v preoblikoval-
nih sistemih (linije za avtomobile, belo tehniko itd.) in v vi-
ličarjih. V dveh letih smo zgradili dve tovarni z modernimi
stroji in že razvitimi izdelki. Obe tovarni je kratkovidna vla-
da zapravila.
Nevarnost delitve na dva svetova
Ostanki etatističnega modrovanja so presekali našo
družbo na dva dela: svet hladnega materialističnega, prena-
petega konstruktivizma s proslulim socialističnim inženi-
ringom družbenih procesov proti svetu avtonomnega, pro-
testantskega, kaotičnega, ustvarjalnega podjetništva, med
seboj brez povezave, brez stika, brez razumevanja. Drugi
svet nastopa vedno kot prosilec, vendar nerazumljen (poglej-
te poniževalno prosjačenje obeh zbornic pri vladi za boljše
poslovanje!), čeprav nujno potreben za finančno delovanje
države. Podjetjem je država mačeha, zato je vse manj visoko-
fesij za dialog o predlogih za odstranjevanje težav pri poslo-
vanju. Ne morejo pa jim vsiliti svoje vizije o usmeritvah. O
tem odločajo podjetja, ki pa vendar sledijo sugestijam trga
in vstopajo v nove tehnologije, ki jim pomenijo prazen pro-
stor za ekspanzijo in uveljavljanje. Stare tehnologije je že
spodrinila konkurenca cenejših ponudnikov Indije in Ki-
tajske. To bi moralo biti vodilo tudi našim podjetjem, ven-
dar je menedžment premalo razgledan, da bi lahko odkrival
bodoče trende in tja usmerjal svoje naložbe. Omejenost na-
šega menedžmenta je dobro ilustriral dr. Jaro Berce (Sobo-
tna priloga Dela, 30. 4. 2010). Za kakršnekoli vizije je pre-
več okoren in birokratski po svoji osnovni usmeritvi. Je ne-
sposoben za tvorbo novih niš. Gotovo je zelena tehnologi-
ja najbolj perspektivna, vendar nas bodo vsi prehiteli in za-
sedli ta prostor, ki bo po oceni samo v Evropi leta 2015 vre-
den 350 milijard evrov. Kje bomo mi? Začeti bi morali s po-
laganjem temeljnih kamnov za nove tovarne že danes. V 70.
letih smo bili bolj prožni. Odkrili smo nišo v preoblikoval-
nih sistemih (linije za avtomobile, belo tehniko itd.) in v vi-
ličarjih. V dveh letih smo zgradili dve tovarni z modernimi
stroji in že razvitimi izdelki. Obe tovarni je kratkovidna vla-
da zapravila.
Nevarnost delitve na dva svetova
Ostanki etatističnega modrovanja so presekali našo
družbo na dva dela: svet hladnega materialističnega, prena-
petega konstruktivizma s proslulim socialističnim inženi-
ringom družbenih procesov proti svetu avtonomnega, pro-
testantskega, kaotičnega, ustvarjalnega podjetništva, med
seboj brez povezave, brez stika, brez razumevanja. Drugi
svet nastopa vedno kot prosilec, vendar nerazumljen (poglej-
te poniževalno prosjačenje obeh zbornic pri vladi za boljše
poslovanje!), čeprav nujno potreben za finančno delovanje
države. Podjetjem je država mačeha, zato je vse manj visoko-
