Page 318 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 318
vacijsko-razvojnem področju, ki je pogoj vsem drugim?
Finska je januarja 2010 sprejela nacionalno inovacijsko stra-
tegijo, kjer že v uvodu piše: Inovacijska politika mora biti
podjetniška politika, podjetnik lahko kombinira ideje, spo-
sobnost tveganja in veščine z jasnim pogledom na potrebe
kupcev.
Stan Davis in Bill Davidson, profesorja na Harvardu,
sta v knjigi 2020 Vision (1991) napovedala preobrazbo pod-
jetij v nove organizacijske oblike, kar naj bi trajalo okrog če-
trt stoletja, kajti podjetja je treba najprej odmrzniti in šele
nato spremeniti. Pri nas jih nismo začeli niti odmrzovati. Iz-
hajata iz trditve velikega ekonomista Josepha Schumpetra,
ki je štel za ključ za razumevanje ekonomije, da »nenehno
revolucionira svojo ekonomsko strukturo od znotraj, da ne-
nehno ruši staro, nenehno ustvarja novo. Proces kreativne-
ga rušenja je bistveno dejstvo kapitalizma.« Nista pa pred-
videla novega modela države. To je pouk našim vizionarjem.
Tudi čas za preobrazbo je realen: dve generaciji!
Vlada ne more dati navodila bankam o prednosti pri da-
janju posojil zelenim tehnologijam ali mikroelektronskim,
in katerim ne, recimo nizkotehnološkim. Teh navodil no-
beni banki ni treba ubogati, če niso v skladu z njihovimi po-
slovnimi koristmi, tudi če so za nizkotehnološke projekte in
v nasprotju z vizijo. Finska daje prednost lesni industriji, če-
prav je nizkotehnološka, ker je bogata z gozdovi. Slovenija je
prav tako bogata z gozdovi, pa tega nobena vizija ne posta-
vlja kot izhodišče. Čeprav je bila to osnova za finsko indu-
strijo strojev za spravilo lesa, drobljenje za biomaso in za le-
sne izdelke, po čemer so vodilni v svetu. Zakaj Slovenija ne?
Za vizije nesposoben menedžment
Pisci vizij se ne ozirajo na družbenopolitično realnost
Slovenije. Če imamo socialno-ekonomski svet, še nimamo
koordiniranega tipa kapitalizma. Nemci, Avstrijci in drža-
ve Beneluksa imajo korporativistični sistem, kjer imajo vla-
Finska je januarja 2010 sprejela nacionalno inovacijsko stra-
tegijo, kjer že v uvodu piše: Inovacijska politika mora biti
podjetniška politika, podjetnik lahko kombinira ideje, spo-
sobnost tveganja in veščine z jasnim pogledom na potrebe
kupcev.
Stan Davis in Bill Davidson, profesorja na Harvardu,
sta v knjigi 2020 Vision (1991) napovedala preobrazbo pod-
jetij v nove organizacijske oblike, kar naj bi trajalo okrog če-
trt stoletja, kajti podjetja je treba najprej odmrzniti in šele
nato spremeniti. Pri nas jih nismo začeli niti odmrzovati. Iz-
hajata iz trditve velikega ekonomista Josepha Schumpetra,
ki je štel za ključ za razumevanje ekonomije, da »nenehno
revolucionira svojo ekonomsko strukturo od znotraj, da ne-
nehno ruši staro, nenehno ustvarja novo. Proces kreativne-
ga rušenja je bistveno dejstvo kapitalizma.« Nista pa pred-
videla novega modela države. To je pouk našim vizionarjem.
Tudi čas za preobrazbo je realen: dve generaciji!
Vlada ne more dati navodila bankam o prednosti pri da-
janju posojil zelenim tehnologijam ali mikroelektronskim,
in katerim ne, recimo nizkotehnološkim. Teh navodil no-
beni banki ni treba ubogati, če niso v skladu z njihovimi po-
slovnimi koristmi, tudi če so za nizkotehnološke projekte in
v nasprotju z vizijo. Finska daje prednost lesni industriji, če-
prav je nizkotehnološka, ker je bogata z gozdovi. Slovenija je
prav tako bogata z gozdovi, pa tega nobena vizija ne posta-
vlja kot izhodišče. Čeprav je bila to osnova za finsko indu-
strijo strojev za spravilo lesa, drobljenje za biomaso in za le-
sne izdelke, po čemer so vodilni v svetu. Zakaj Slovenija ne?
Za vizije nesposoben menedžment
Pisci vizij se ne ozirajo na družbenopolitično realnost
Slovenije. Če imamo socialno-ekonomski svet, še nimamo
koordiniranega tipa kapitalizma. Nemci, Avstrijci in drža-
ve Beneluksa imajo korporativistični sistem, kjer imajo vla-
