Page 322 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 322
nih mrež in blagovnih znamk za preskok v višje cenov-
ne razrede. V izvozno izredno pomembnih državah nekda-
nje Jugoslavije je bila rast v zadnjem desetletju nadpovpreč-
na glede na svetovno povprečje, v naslednjem obdobju pa
bo ta rast podpovprečna, zaradi velikih finančnih težav re-
gije. V državah v razvoju smo zamudili zadnjih 10 do 15 let
in tako bomo vsaj naslednjih pet let bistveno premalo pri-
sotni v najhitreje rastočem segmentu svetovnega gospodar-
stva. Kakšen je potencial teh držav, lepo kaže primer grad-
beniških poslov v Libiji ali današnja pozicija Krke v Rusiji,
ki je pravočasno osvojila ta pomembni trg.
Če povzamem, bo domače povpraševanje slabo, v naj-
hitreje rastočih izvoznih regijah pa nismo prisotni ali smo
stroškovno nekonkurenčni. Če temu dodamo še bistve-
no previsoko zadolženost države in podjetij, splošno neli-
kvidnost, prenizko donosnost slovenskih podjetij, ki veči-
noma ne pokrije niti povprečne cene lastniških in dolžni-
ških sredstev, posledice staranja prebivalstva na zdravstve-
no in pokojninsko blagajno ter pomanjkanje vizije, je priho-
dnost zelo črna in povsem realna je možnost, da predkrizne-
ga standarda ne bomo dosegli do leta 2014, pa tudi po tem
obdobju vsaj za zdaj nimamo nobenih nastavkov in podlage
za večji preboj in uvrstitev med najkonkurenčnejše države.
Nujno potrebujemo tri do pet globalno
konkurenčnih panog
Že večkrat sem prikazal ugotovitve svojih analiz, da so
imele države, ki jim je uspel razvojni preboj, vsaj tri global-
no konkurenčne panoge, z dovolj veliko kritično maso, da
so te panoge ustvarjale nova višje plačana delovna mesta.
Letošnja analiza McKinsey Global Institut (MGI) potrju-
je mojo tezo. Ključna ugotovitev je, da ni važno, katere in-
dustrije razvija država, ampak kako konkurenčne so te in-
dustrije globalno. Struktura gospodarstva ima v razvitih dr-
ne razrede. V izvozno izredno pomembnih državah nekda-
nje Jugoslavije je bila rast v zadnjem desetletju nadpovpreč-
na glede na svetovno povprečje, v naslednjem obdobju pa
bo ta rast podpovprečna, zaradi velikih finančnih težav re-
gije. V državah v razvoju smo zamudili zadnjih 10 do 15 let
in tako bomo vsaj naslednjih pet let bistveno premalo pri-
sotni v najhitreje rastočem segmentu svetovnega gospodar-
stva. Kakšen je potencial teh držav, lepo kaže primer grad-
beniških poslov v Libiji ali današnja pozicija Krke v Rusiji,
ki je pravočasno osvojila ta pomembni trg.
Če povzamem, bo domače povpraševanje slabo, v naj-
hitreje rastočih izvoznih regijah pa nismo prisotni ali smo
stroškovno nekonkurenčni. Če temu dodamo še bistve-
no previsoko zadolženost države in podjetij, splošno neli-
kvidnost, prenizko donosnost slovenskih podjetij, ki veči-
noma ne pokrije niti povprečne cene lastniških in dolžni-
ških sredstev, posledice staranja prebivalstva na zdravstve-
no in pokojninsko blagajno ter pomanjkanje vizije, je priho-
dnost zelo črna in povsem realna je možnost, da predkrizne-
ga standarda ne bomo dosegli do leta 2014, pa tudi po tem
obdobju vsaj za zdaj nimamo nobenih nastavkov in podlage
za večji preboj in uvrstitev med najkonkurenčnejše države.
Nujno potrebujemo tri do pet globalno
konkurenčnih panog
Že večkrat sem prikazal ugotovitve svojih analiz, da so
imele države, ki jim je uspel razvojni preboj, vsaj tri global-
no konkurenčne panoge, z dovolj veliko kritično maso, da
so te panoge ustvarjale nova višje plačana delovna mesta.
Letošnja analiza McKinsey Global Institut (MGI) potrju-
je mojo tezo. Ključna ugotovitev je, da ni važno, katere in-
dustrije razvija država, ampak kako konkurenčne so te in-
dustrije globalno. Struktura gospodarstva ima v razvitih dr-
