Page 316 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 316
ah smo imeli vse elemente za realizacijo vizije: odločanje,
kapital in kadre. Občine so hlepele po novih obratih za zapo-
slitev prebivalcev. To je bila ključna osnova Slovenije za skok
v tehnološko prihodnost. Vlade se po osamosvojitvi niso za-
vedale ogromnega pomena te industrije in so pustile, da so ta
podjetja propadla. Z inženirji in dragocenimi, neprecenljivi-
mi razvojniki vred. To ni bila Mura, to je bila naša silicijeva
dolina. In prav po tem hrepenimo. Vendar smo prepozni! In-
dustrija je s partnerskimi storitvami glavni steber BDP, celo
v Švici in Luksemburgu. Naše vizije tega ne vidijo. Sanjajo o
socialni pravičnosti in ekološko trajnostnem gospodarstvu,
ki pa ga brez tega ni. Korenine naše krize so tam, krivda pre-
teklih vlad je neizmerna. Plačujemo jo z nizkimi plačami.
Kultura se ne zaveda, da bo rasla ali umirala z industri-
jo, ki ustvarja BDP, iz česar dobiva svoj bogat delež. Vedno
znova srečujem intelektualce, ki govore o merkantilizaciji in
tehnologizaciji kot o nečem slabšalnem, pa ne vedo, da s tem
žagajo vejo, na kateri sedijo. Vizije bi morale dati o tem ja-
sno sliko, pa je ne.
Zakaj pišem o tem? Zato, ker si vse vizije zamišljajo Slo-
venijo kot silicijevo dolino, kot regionalno inovacijsko voz-
lišče, kot državo blaginje. Tega pa ni brez visokotehnološke
industrije, podprte s storitvami, intenzivnimi po znanju. Pi-
sci se vedejo, kot da živijo v socialističnem, državno dirigi-
ranem svetu. V tem je tragika teh vizij. Ne doumejo, da bo
šel razvoj po poti, ki jo bodo usmerjali podjetniki s svojimi
interesi. To je edina oprijemljiva točka, ki jo vemo o priho-
dnosti. Zato bi morale vse analize razvoja (in ne vizije!) iz-
hajati iz razmer v podjetništvu. Zbrati bi morali vse strate-
ške razvojne programe podjetij, jih razvrstiti v skupine in vi-
deti, kam peljejo državo, če bodo uresničeni.
Možnost za prestrukturiranje
Tudi danes je možno načrtovati računalniško in mikro-
elektronsko podjetje, če to sproži skupina podjetij kot svojo
kapital in kadre. Občine so hlepele po novih obratih za zapo-
slitev prebivalcev. To je bila ključna osnova Slovenije za skok
v tehnološko prihodnost. Vlade se po osamosvojitvi niso za-
vedale ogromnega pomena te industrije in so pustile, da so ta
podjetja propadla. Z inženirji in dragocenimi, neprecenljivi-
mi razvojniki vred. To ni bila Mura, to je bila naša silicijeva
dolina. In prav po tem hrepenimo. Vendar smo prepozni! In-
dustrija je s partnerskimi storitvami glavni steber BDP, celo
v Švici in Luksemburgu. Naše vizije tega ne vidijo. Sanjajo o
socialni pravičnosti in ekološko trajnostnem gospodarstvu,
ki pa ga brez tega ni. Korenine naše krize so tam, krivda pre-
teklih vlad je neizmerna. Plačujemo jo z nizkimi plačami.
Kultura se ne zaveda, da bo rasla ali umirala z industri-
jo, ki ustvarja BDP, iz česar dobiva svoj bogat delež. Vedno
znova srečujem intelektualce, ki govore o merkantilizaciji in
tehnologizaciji kot o nečem slabšalnem, pa ne vedo, da s tem
žagajo vejo, na kateri sedijo. Vizije bi morale dati o tem ja-
sno sliko, pa je ne.
Zakaj pišem o tem? Zato, ker si vse vizije zamišljajo Slo-
venijo kot silicijevo dolino, kot regionalno inovacijsko voz-
lišče, kot državo blaginje. Tega pa ni brez visokotehnološke
industrije, podprte s storitvami, intenzivnimi po znanju. Pi-
sci se vedejo, kot da živijo v socialističnem, državno dirigi-
ranem svetu. V tem je tragika teh vizij. Ne doumejo, da bo
šel razvoj po poti, ki jo bodo usmerjali podjetniki s svojimi
interesi. To je edina oprijemljiva točka, ki jo vemo o priho-
dnosti. Zato bi morale vse analize razvoja (in ne vizije!) iz-
hajati iz razmer v podjetništvu. Zbrati bi morali vse strate-
ške razvojne programe podjetij, jih razvrstiti v skupine in vi-
deti, kam peljejo državo, če bodo uresničeni.
Možnost za prestrukturiranje
Tudi danes je možno načrtovati računalniško in mikro-
elektronsko podjetje, če to sproži skupina podjetij kot svojo
