Page 301 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 301
venske družbe in nacije. Prva iniciativa je nastala na po-
budo državnega sekretarja v Pahorjevem kabinetu J. Školča.
Vlada pa je naročila še drugo strategijo razvoja (in sicer mi-
nister M. Gaspari). Potem imamo tu še najnovejšo pobudo
(ena varianta je zapisana v obliki teksta, ki pa še ni bil pred-
met javne obravnave), ki jo podpirata predsednik vlade in
minister za visoko šolstvo in znanost. Četrta iniciativa ozi-
roma besedilo se nanaša na vizijo razvoja in je nastala pod
okriljem Inštituta dr. J. Pučnika. Zanimivo bo videti, kaj bo
vlada naredila s svojimi tremi strategijami, ki se v določenih
segmentih in predlogih zelo razlikujejo.
Antikapitalistična oaza
Večina formulacij in poudarkov v krajšem besedilu Kam
po krizi (avtorjev je več, od M. Hanžka, M. Gregorčičeve do
dr. Trontlja, dr. T. Stanovnika in drugih) je zelo splošnih
in tudi malo uporabnih za bolj osredotočeno razmišljanje
ali nadaljnjo analizo vizije trajnostnega razvoja. Sam se stri-
njam z nujnostjo obrata v trajnostni razvoj, podpiram tudi
določene ideje dolgoročnega in holističnega odločanja in
strateške družbene regulacije. Kdo bi sicer nasprotoval raz-
mislekom o »novi paradigmi sonaravnega, vzajemnega, od-
govornega, medregijsko skladnejšega in trajno vzdržnega ra-
zvoja Slovenije« (str. 13)? Lahko se je strinjati na nekaterih
točkah, toda to ni nikakršen izziv za intelektualno refleksi-
jo, ki se zaveda (ontološke) paradoksnosti in kompleksnosti
sodobnih družb.
Za avtorje je kapitalizem alfa in omega vsega negativne-
ga. Še nikdar niso slišali (amnezija in hipokrizija?), da je sa-
moupravni socializem v bivši skupni državi v agresivni te-
žnji čim prej doseči vseobsežno industrializacijo zagrešil ali
potenciral večino okoljskih problemov, s katerimi se uba-
damo še danes: od Mežiške doline do Anhovega, pa Cin-
karne Celje, Kemiplasa Koper (v socializmu se je imenoval
Iplas) do ekspanzivne Luke Koper (navajam samo nekaj pri-
budo državnega sekretarja v Pahorjevem kabinetu J. Školča.
Vlada pa je naročila še drugo strategijo razvoja (in sicer mi-
nister M. Gaspari). Potem imamo tu še najnovejšo pobudo
(ena varianta je zapisana v obliki teksta, ki pa še ni bil pred-
met javne obravnave), ki jo podpirata predsednik vlade in
minister za visoko šolstvo in znanost. Četrta iniciativa ozi-
roma besedilo se nanaša na vizijo razvoja in je nastala pod
okriljem Inštituta dr. J. Pučnika. Zanimivo bo videti, kaj bo
vlada naredila s svojimi tremi strategijami, ki se v določenih
segmentih in predlogih zelo razlikujejo.
Antikapitalistična oaza
Večina formulacij in poudarkov v krajšem besedilu Kam
po krizi (avtorjev je več, od M. Hanžka, M. Gregorčičeve do
dr. Trontlja, dr. T. Stanovnika in drugih) je zelo splošnih
in tudi malo uporabnih za bolj osredotočeno razmišljanje
ali nadaljnjo analizo vizije trajnostnega razvoja. Sam se stri-
njam z nujnostjo obrata v trajnostni razvoj, podpiram tudi
določene ideje dolgoročnega in holističnega odločanja in
strateške družbene regulacije. Kdo bi sicer nasprotoval raz-
mislekom o »novi paradigmi sonaravnega, vzajemnega, od-
govornega, medregijsko skladnejšega in trajno vzdržnega ra-
zvoja Slovenije« (str. 13)? Lahko se je strinjati na nekaterih
točkah, toda to ni nikakršen izziv za intelektualno refleksi-
jo, ki se zaveda (ontološke) paradoksnosti in kompleksnosti
sodobnih družb.
Za avtorje je kapitalizem alfa in omega vsega negativne-
ga. Še nikdar niso slišali (amnezija in hipokrizija?), da je sa-
moupravni socializem v bivši skupni državi v agresivni te-
žnji čim prej doseči vseobsežno industrializacijo zagrešil ali
potenciral večino okoljskih problemov, s katerimi se uba-
damo še danes: od Mežiške doline do Anhovega, pa Cin-
karne Celje, Kemiplasa Koper (v socializmu se je imenoval
Iplas) do ekspanzivne Luke Koper (navajam samo nekaj pri-
