Page 304 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 304
orna slovenska zavist«. To je priznanje, da nedemokra-
tičnost, egalitarizem in neinovativnost niso povezani (iz-
ključno) s prejšnjim režimom (ali tranzicijskim gradualiz-
mom), saj se ta psihologistično pojmovana nacionalna de-
formacija gotovo vleče iz še zgodnejših obdobij. Vprašanje
pa je, ali je to diagnoza pravilna. Mislim, da ni. Ali nimamo
večjih problemov s togo hierarhijo (kar ugotavljajo raziska-
ve) in premalo aktivno družbo (kar je povezano z neodgo-
vornim in narcisističnim individualizmom)? Da ne govori-
mo o klientelizmu in ideološki zavrtosti.
Iz teksta je razvidno zavzemanje za tržni liberalizem, so-
cialnotržno gospodarstvo, skandinavski model, trajnostni
razvoj in kritiko potrošništva. Ni pa pojasnjeno medseboj-
no razmerje med temi pojmi niti ne moremo ugotoviti, za-
kaj avtorji menijo, da gre za konsistentna stališča. Sicer je
urednik teksta (dr. Žiga Turk) v uvodu napisal, da niso čisto
usklajeni, vendar pa naj bi šlo za znosne kompromise. Prav
gotovo pa izjava, da je »treba zagotoviti normalno delovanje
tržnih mehanizmov na vseh področjih«, ni v skladu z izho-
dišči trajnostnega razvoja, verjetno pa tudi ne s t. i. skandi-
navskim modelom ali s socialnotržnim modelom. Sporno
je delovanje trga (marketizacije) prav na vseh področjih. To
je zastarela teza, ki v realnosti nima nobenih temeljev. Prav
tako je napačna (ali vsaj vprašljiva) trditev, da ni potrebna
redefinicija kapitalizma. To pa zato, ker da ga pri nas sploh
nimamo, imeli smo le politično voden gradualizem.
Nadzorovan liberalni kapitalizem
V že omenjenih Izhodiščih (Šušteršič in soavtorji) ta
problem vidijo drugače, Slovenijo namreč uvrščajo v koor-
diniran tip kapitalizma. Sam bi se le delno s tem strinjal,
zavedati se namreč moramo »lokalnih« posebnosti. V bi-
stvu imamo opravka z elementi koordiniranega kapitalizma
na podlagi birokratsko-menedžerskega tipa kapitalizma. V
vsakem primeru pa gre za redefinicijo: če hočemo trajno-
tičnost, egalitarizem in neinovativnost niso povezani (iz-
ključno) s prejšnjim režimom (ali tranzicijskim gradualiz-
mom), saj se ta psihologistično pojmovana nacionalna de-
formacija gotovo vleče iz še zgodnejših obdobij. Vprašanje
pa je, ali je to diagnoza pravilna. Mislim, da ni. Ali nimamo
večjih problemov s togo hierarhijo (kar ugotavljajo raziska-
ve) in premalo aktivno družbo (kar je povezano z neodgo-
vornim in narcisističnim individualizmom)? Da ne govori-
mo o klientelizmu in ideološki zavrtosti.
Iz teksta je razvidno zavzemanje za tržni liberalizem, so-
cialnotržno gospodarstvo, skandinavski model, trajnostni
razvoj in kritiko potrošništva. Ni pa pojasnjeno medseboj-
no razmerje med temi pojmi niti ne moremo ugotoviti, za-
kaj avtorji menijo, da gre za konsistentna stališča. Sicer je
urednik teksta (dr. Žiga Turk) v uvodu napisal, da niso čisto
usklajeni, vendar pa naj bi šlo za znosne kompromise. Prav
gotovo pa izjava, da je »treba zagotoviti normalno delovanje
tržnih mehanizmov na vseh področjih«, ni v skladu z izho-
dišči trajnostnega razvoja, verjetno pa tudi ne s t. i. skandi-
navskim modelom ali s socialnotržnim modelom. Sporno
je delovanje trga (marketizacije) prav na vseh področjih. To
je zastarela teza, ki v realnosti nima nobenih temeljev. Prav
tako je napačna (ali vsaj vprašljiva) trditev, da ni potrebna
redefinicija kapitalizma. To pa zato, ker da ga pri nas sploh
nimamo, imeli smo le politično voden gradualizem.
Nadzorovan liberalni kapitalizem
V že omenjenih Izhodiščih (Šušteršič in soavtorji) ta
problem vidijo drugače, Slovenijo namreč uvrščajo v koor-
diniran tip kapitalizma. Sam bi se le delno s tem strinjal,
zavedati se namreč moramo »lokalnih« posebnosti. V bi-
stvu imamo opravka z elementi koordiniranega kapitalizma
na podlagi birokratsko-menedžerskega tipa kapitalizma. V
vsakem primeru pa gre za redefinicijo: če hočemo trajno-
