Page 299 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 299
ustrezne informacijske dneve, pri širjenju informacij o
priložnostih, ki se ponujajo pa računamo tudi na udeležbo
organizacij, ki že imajo izkušnje s sodelovanjem v EMBO/
EMBC.
Eden najbolj zakoreninjenih klišejev o slovenski znan-
stveni politiki je prepričanje, da se sredstva za znanost
zmanjšujejo in nas potiskajo na rob EU. Statistični podatki
kažejo nasprotno sliko. Realna sredstva so se v zadnjih dese-
tih letih znatno povečala, kar se na primer odraža v porastu
sredstev za raziskovalno in razvojno delo za 400 raziskoval-
cev na letni ravni (FTE). Hkrati se je drastično povečal tudi
delež BDP za znanost. Le-ta je v letu 1998 znašal 1,34 od-
stotka BDP, medtem ko v letu 2008 1,66 odstotka BDP. Z
doseženim vsekakor ne moremo biti zadovoljni, saj še vedno
zaostajamo za skupino držav, ki se ji želimo priključiti, ven-
dar se razkorak kljub vsemu zmanjšuje.
Z namenom optimizacije razpoložljivih sredstev je nuj-
no, da se le-ta koncentrirajo. V ta namen je ARRS v leto-
šnjem razpisu povečal velikost projektov, tako da je višina fi-
nanciranja običajnih projektov 100.000 evrov na letni rav-
ni, veliki projekti pa imajo dvakratno višino sredstev. Jasno
je, da se je ob nespremenjenem načinu prijavljanja projek-
tov to odrazilo v drastičnem upadu uspešnosti prijaviteljev.
Nismo namreč še presegli paradigme prijavljanja projektov
vsakega posameznika, s čimer je bila drobitev že tako omeje-
nih sredstev neizogibna. Večji projekti zahtevajo povezova-
nje, ob čemer lahko pričakujemo tudi večje sinergijske učin-
ke. S tega vidika razumemo tudi besede predsednika vlade.
Nova Silicijeva dolina gotovo ne bomo postali z odobritvi-
jo projektov v velikosti manj kot 1 FTE. V prihodnje bo na
vseh področjih potrebno povezovanje v večje problemsko
usmerjene interdisciplinarne skupine, brez tega bo namreč
že tako skopo odmerjeni denar ostal slabo izkoriščen.
priložnostih, ki se ponujajo pa računamo tudi na udeležbo
organizacij, ki že imajo izkušnje s sodelovanjem v EMBO/
EMBC.
Eden najbolj zakoreninjenih klišejev o slovenski znan-
stveni politiki je prepričanje, da se sredstva za znanost
zmanjšujejo in nas potiskajo na rob EU. Statistični podatki
kažejo nasprotno sliko. Realna sredstva so se v zadnjih dese-
tih letih znatno povečala, kar se na primer odraža v porastu
sredstev za raziskovalno in razvojno delo za 400 raziskoval-
cev na letni ravni (FTE). Hkrati se je drastično povečal tudi
delež BDP za znanost. Le-ta je v letu 1998 znašal 1,34 od-
stotka BDP, medtem ko v letu 2008 1,66 odstotka BDP. Z
doseženim vsekakor ne moremo biti zadovoljni, saj še vedno
zaostajamo za skupino držav, ki se ji želimo priključiti, ven-
dar se razkorak kljub vsemu zmanjšuje.
Z namenom optimizacije razpoložljivih sredstev je nuj-
no, da se le-ta koncentrirajo. V ta namen je ARRS v leto-
šnjem razpisu povečal velikost projektov, tako da je višina fi-
nanciranja običajnih projektov 100.000 evrov na letni rav-
ni, veliki projekti pa imajo dvakratno višino sredstev. Jasno
je, da se je ob nespremenjenem načinu prijavljanja projek-
tov to odrazilo v drastičnem upadu uspešnosti prijaviteljev.
Nismo namreč še presegli paradigme prijavljanja projektov
vsakega posameznika, s čimer je bila drobitev že tako omeje-
nih sredstev neizogibna. Večji projekti zahtevajo povezova-
nje, ob čemer lahko pričakujemo tudi večje sinergijske učin-
ke. S tega vidika razumemo tudi besede predsednika vlade.
Nova Silicijeva dolina gotovo ne bomo postali z odobritvi-
jo projektov v velikosti manj kot 1 FTE. V prihodnje bo na
vseh področjih potrebno povezovanje v večje problemsko
usmerjene interdisciplinarne skupine, brez tega bo namreč
že tako skopo odmerjeni denar ostal slabo izkoriščen.
